Franja

Zadetki iskanja

  • mollare1

    A) v. tr. (pres. mōllo)

    1. popustiti, popuščati

    2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
    mollare le vele razviti jadra
    molla! odveži!

    3. pren. pog. dati, primazati:
    mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

    4. pog. zapustiti, zapuščati:
    mollare il lavoro zapustiti službo
    mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

    B) v. intr. odnehati:
    fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika
  • mostra f

    1. razkazovanje:
    mettere in mostra razkazovati
    mettersi in mostra razkazovati se

    2. videz, hlinjenje:
    far mostra di hliniti
    la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

    3. razstava; ekst. razstavišče:
    mostra campionaria vzorčna razstava

    4. trgov. izložba

    5. trgov. vzorec

    6. vratni okvir

    7. obl. (mostrina) našiv

    8. številčnica (na uri)
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • mózeg (-zga) m

    1. anat. midollo:
    hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
    lobanjski mozeg cervello
    mozgi midollame
    pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

    2. pog.
    do mozga completamente
    izčrpan do mozga completamente esausto
    pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
    žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante
  • mozzare v. tr. (pres. mozzo) odrezati, odsekati:
    mozzare il discorso pren. prekiniti razgovor
    mozzare le parole in bocca a qcn. pren. vzeti komu besedo, ne pustiti do besede
    un vento da mozzare il fiato pren. veter, ki jemlje sapo (hud veter)
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • mravljínčiti (-im) imperf.

    1. impers. provare formicolio:
    mravljinči me po nogah provo un formicolio per le gambe

    2. formicolare, brulicare
  • mŕdati (-am) | mŕdniti (-em) imperf., perf.

    A)

    1. fare smorfie, boccacce

    2. pren. muovere:
    mrdati z ustnicami muovere le labbra
    vulg. mrdati, mrdniti z ritjo sculettare

    B) mŕdati se (-am se) imperf. perf. refl. pren. (mrščiti se) corrugare, corrucciare la fronte, fare smorfie
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • mrgoléti (-ím) imperf.

    1. pren. formicolare, brulicare; pullulare:
    na cestah mrgolijo avtomobili, mrgoli avtomobilov per le strade brulicano le macchine

    2. (gomazeti) sentire un formicolio:
    od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži dall'orrore sentiva un formicolio per tutto il corpo
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕvica (-e) f

    1. dem. od mrva briciolina, briciola, briciolo:
    mrvice molliche, mollicume

    2. pren. briciola; un tantino:
    ko bi imel le mrvico pameti, tega ne bi napravil avesse un briciolo di senno, questo non l'avrebbe fatto

    3. inezia, nonnulla
  • mucca f zool. krava mlekarica
    PREGOVORI: anche le mucche nere danno il latte bianco preg. tudi črna krava daje belo mleko; videz vara