Franja

Zadetki iskanja

  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kdór (kógar) pron.

    1. chi (colui che)

    2. (s členkom izraža poljubnost osebe) chiunque, chicchessia
    PREGOVORI:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente
  • kdové adv.

    1. (izraža negotovost) chissà; mah:
    odšel je kdove kam è andato chissà dove

    2. (z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero) chissà:
    misli, da je kdove kaj si crede di essere chissà chi
  • kémijski (-a -o) adj. chimico, di chimica:
    kemijski inštitut istituto chimico, di chimica
    fizikalne in kemijske lastnosti snovi proprietà fisiche e chimiche della materia
  • ki pron. (v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek) che; il quale; la quale:
    govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš parli di cose che non conosci
    to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl è il più bel luogo che abbia mai visto
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • kislína (-e) f

    1. acido; acidità:
    med. želodčna kislina acidità di stomaco

    2. bevanda acidula

    3. kem., agr. acido:
    biti obstojen, odporen proti kislinam essere resistente agli acidi
    koncentrirana, razredčena kislina acido concentrato, diluito
    kisline in lugi acidi e basi (alcali)
    anorganske, organske kisline acidi anorganici, organici
    askorbinska kislina acido ascorbico
    citronova kislina acido citrico
    čreslova kislina acido tannico
    dvobazna kislina acido bibasico
    fenolova kislina acido fenolico
    jabolčna kislina acido malico
    mlečna kislina acido lattico
    ogljikova kislina acido carbonico
    solna kislina acido muriatico
    vinska kislina acido tartarico
  • kjé adv.

    1. dove:
    kje neki tiči? dove mai è finito?

    2. kje še, kje že pren. dove (mai):
    kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

    3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
    ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

    4. da qualche parte, in qualche luogo:
    moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
    le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
    kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
    kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
    kje je kaj indice, sommario (del libro)
  • kládivo (-a) n

    1. martello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    polit. pren. srp in kladivo falce e martello
    čevljarsko kladivo martello da calzolaio
    kleparsko kladivo martello per affilare la falce
    mizarsko kladivo martello da falegname
    pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
    ledno kladivo martello da ghiaccio
    strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
    vrtalno kladivo crivella

    2. šport. martello:
    met kladiva lancio del martello

    3. battaglio
  • klápa2 (-e) f film. ciac:
    žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac
  • kláti (kóljem)

    A) imperf. ➞ zaklati

    1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

    2. pren. ammazzare, uccidere

    3. spaccare (legna)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
    bolhe me koljejo mi mordono le pulci
    pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
    pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

    B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi
  • klínec (-nca) m

    1. pog. (klin) cuneo

    2. (lesni čevljarski žebljiček) punta di legno

    3. nareč. (zobotrebec) stecchino, stuzzicadenti

    4. vulg. niente; nullità, niente di buono

    5. inter. cavolo, diavolo; vulg. cazzo:
    klinc gleda vse skupaj e vaffanculo!
    klinc boš dobil, ne pa denar prenderai un cavolo, altro che soldi

    6. igre lippa
  • kljúb

    A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
    iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

    B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
    bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

    C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
    hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada
  • kljúka (-e) f

    1. maniglia (della porta, della finestra)

    2. gancio, uncino

    3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

    4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

    5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

    6. redko curva

    7. pejor. spilungone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podajati si kljuko venire in tanti
    ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
    pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
    pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
    S kljuka gancio da mattatoio
  • kmálu adv.

    1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
    počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto

    2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
    trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo

    3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
    kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia

    4. (hkrati) contemporaneamente
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • kócka1 (-e) f

    1. mat. cubo

    2. ekst. dado:
    metati kocke giocare ai dadi
    jušna kocka dado (per brodo)
    kocka sladkorja zolletta (di zucchero)
    rezati meso na kocke tagliare la carne a dadi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti na kocki essere in pericolo
    pren. postaviti na kocko (življenje, ugled) mettere in forse, a repentaglio; giocarsi qcs.
    pren. kocka je padla il dado è tratto
  • kóder

    A) adv. da qualche parte

    B) konj.

    1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
    koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
    zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
    odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno

    2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
    koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro
  • kóklja (-e) f

    1. chioccia:
    koklja čepi na gnezdu la chioccia cova
    pren. naj ga koklja brcne e vada al diavolo!
    umetna koklja chioccia artificiale

    2. pog. vecchia chiacchierona