Franja

Zadetki iskanja

  • máska (-e) f

    1. maschera; bautta:
    natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
    pustne maske maschere (carnevalesche)
    ples v maskah ballo in maschera
    obredne maske maschere rituali

    2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
    pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

    3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
    plinska maska maschera antigas
    podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
    zaščitna maska maschera antipolvere

    4.
    posmrtna maska maschera

    5. kozm. maschera di bellezza:
    blatna maska maschera di fango
    hranilna maska maschera idratante

    6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
    med. kisikova maska maschera a ossigeno
    med. maska za narkozo maschera per anestesia
    šport. sabljaška maska maschera da scherma
    med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina
  • máslo (-a) n

    1. burro:
    sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
    kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
    čajno maslo burro da tavola, di cremeria
    kakavovo maslo burro di cacao
    kokosovo maslo burro vegetale
    štručka masla panetto di burro
    na maslu ocvrta jajca uova al burro
    gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
    pren. maslo ali topovi burro o cannoni

    2. pren.
    to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    gastr. sardelno maslo pasta di acciughe
  • massa

    A) f

    1. gmota, množica:
    massa cerebrale anat. možganska gmota

    2. množica, mnoštvo:
    commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

    3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
    masse popolari delovne množice
    mezzi di comunicazione di massa množična občila:
    in massa množično, masovno, vsi skupaj
    assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
    far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
    una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

    4. fiz. masa

    5. elektr. masa:
    collegare a massa spojiti z maso

    6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
    massa orchestrale orkester, instrumenti
    massa corale zbor, pevci

    7. pravo masa:
    massa ereditaria zapuščinska masa
    massa dei creditori upniki
    massa fallimentare stečajna masa

    8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

    B) agg. invar.
    uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
    grammo massa fiz. grammasa
  • mást (-í) f

    1. (živalska) grasso:
    svinjska mast strutto, grasso di maiale

    2. kem. grasso:
    pren. namazati koga z brezovo, leskovo mastjo picchiare uno di santa ragione, spianare a uno la gobba
    teh. briketna mast grasso lubrificante
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
    matematični simbol simbolo matematico
    matematično pravilo regola matematica
    izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
    opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
    matematična analiza analisi matematca
    matematična formula formula matematica
    matematična lingvistika linguistica matematica
    matematična logika logica matematica
    matematični dokazi prove matematiche
    matematični izraz espressione matematica
    matematično nihalo pendolo semplice, matematico
    matematične koordinate coordinate cartesiane
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mázati (mážem)

    A) imperf. ➞ namazati

    1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
    mazati čevlje lucidare le scarpe
    mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
    mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
    šport. mazati smučke sciolinare
    mazati z oljem oliare
    mazati z voskom incerare

    2. pog. (ličiti) truccare

    3. teh. ingrassare, lubrificare:
    mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

    4. pren. (podkupovati) ungere:
    mazati koga ungere le ruote a qcn.

    5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
    pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

    6. pren. picchiare, menare:
    mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

    7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

    8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
    šport. mazati koga battere qcn.
    pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

    B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

    1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

    2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

    3. pog.
    ven se mazati cavarsi d'impiccio
  • máža (-e) f

    1. pog. pomata, crema:
    lepotilna maža crema di bellezza
    pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
    pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    šport. maža za smuči sciolina

    2. (mazanje) unzione
  • mēcca f

    1. pog. oddaljeni kraj:
    venire dalla mecca šalj. pasti z neba, čudno se oblačiti in obnašati

    2. pren. Meka:
    Parigi, mecca degli aspiranti artisti Pariz, Meka bodočih umetnikov
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • medaglia f

    1. medalja:
    medaglia commemorativa spominska medalja
    il diritto della medaglia prednja stran medalje
    il rovescio della medaglia zadnja stran medalje; pren. druga plat zadeve

    2. medalja, odlikovanje, kolajna:
    medaglia olimpionica šport olimpijska medalja
    medaglia d'oro ekst. odlikovanec z zlato medaljo
  • medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
    bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
    spominska medalja medaglia commemorativa
    šport. medalje medagliere
    odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
    pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia
  • mēdia f

    1. povpreček, srednja vrednost

    2. ekst. povprečje:
    essere al disotto della media biti pod povprečjem
    guadagnare in media povprečno zaslužiti

    3. šol. povprečna ocena:
    essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom

    4. šol. nižja srednja šola:
    la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
    le medie srednja šola
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • menare

    A) v. tr. (pres. meno)

    1. voditi, peljati:
    menare buono pren. nositi srečo
    menare il can per l'aia pren. ovinkariti
    menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

    2. živeti, preživljati

    3. zadati (udarce); tepsti:
    menare botte da orbi močno udarjati
    zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

    4.
    menare la coda mahati z repom
    menare i piedi hitro hoditi
    menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

    5. izzivati; povzročiti, povzročati:
    menare scandalo izzvati škandal
    menare vanto hvaliti se, bahati se

    B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mercante m (redko f -essa) trgovec, trgovka:
    mercante d'arte trgovec z umetninami
    mercante di carne umana trgovec s sužnji, z belim blagom
    i mercanti del tempio pren. trgovci z duhovnimi vrednotami
    fare orecchio da mercante delati, narediti se gluhega