Franja

Zadetki iskanja

  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stêklo (-a) n vetro:
    obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
    posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
    obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
    umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
    palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
    češko steklo vetro di Boemia
    jensko steklo cristallo, vetro di Jena
    laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
    matirano steklo vetro smerigliato
    navadno steklo vetro comune
    okensko steklo vetro da, per finestre
    optično steklo vetro ottico, vetri ottici
    ornamentalno steklo vetri artistici
    avt. vetrobransko steklo parabrezza
    pleksi steklo plexiglas
    plosko (ravno)
    steklo vetro piano
    svinčevo steklo vetro al piombo
    rusko steklo (muskovit) muscovita
    topno steklo vetro solubile
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
    zeleno steklo vetro da bottiglia
    žično steklo vetro armato, retinato
  • sténa (-e) f

    1. parete; muro:
    postaviti, sezidati steno alzare una parete
    obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
    ometati steno intonacare la parete
    pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
    čelna stena facciata
    notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
    predelna stena parete divisoria
    španska stena paravento
    stena iz desk tavolato
    stena med oknoma trumeau

    2. ekst. parete:
    stene pohištva le pareti dei mobili
    anat. trebušna stena parete addominale

    3. alp. parete:
    severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

    4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
    stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
    stena predsodkov un muro di pregiudizi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
    pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
    pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
    biti (kot) bob ob steno essere inutile
    čeb. medcelična stena membrana cellulare
    zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
    bot. stena plodnice parete dell'ovario
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • stík (-a) m

    1. contatto:
    stik med žicama contatto tra due fili
    prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

    2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

    3. elektr. contatto; circuito:
    prekiniti stik interrompere il contatto
    kratki stik corto circuito

    4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
    gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
    biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
    biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
    vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

    5. lit.
    polni stik rima
    samoglasniški stik assonanza
    soglasniški stik allitterazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti radarski stik avere un collegamento radar
    biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
    priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
    biti v stiku essere a contatto con
    voj. stik s sovražnikom agganciamento
  • stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
    stiskanje rok stretta di mano
    stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
    stiskanje pri srcu stringimento al cuore
    med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
    fiz. stiskanje plinov compressione dei gas
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stísnjen (-a -o) adj. stretto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
    pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
    jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • storítven (-a -o) adj. ekon. dei servizi; terziario:
    storitvena dejavnost terziario
    zaposleni v storitvenem sektorju gli addetti al terziario
    najsodobnejša storitvena industrija terziario avanzato
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
  • strážiti (-im) perf. fare, montare la guardia; custodire:
    vojaki stražijo skladišče streliva i soldati montano la guardia al deposito di munizioni
    nareč. stražiti mrliča vegliare al capezzale del morto
  • strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
    strditi vodo v led congelare l'acqua
    pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

    B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
    lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
    na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • stréljanje (-a) n fuoco, sparo; tiro:
    streljanje pušk fuoco di fucileria, moschetteria
    protiletalsko, ladijsko, kopensko, baražno streljanje tiro, fuoco antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
    šport. streljanje z lokom tiro con l'arco
    streljanje na glinaste golobe tiro al piattello
    igre streljanje v tarčo tiro a segno
    streljanje talcev fucilazione degli ostaggi
    šport. streljanje na gol tiri a, in rete
  • streméti (-ím) imperf. aspirare, mirare a; desiderare, agognare, bramare:
    stremeti po znanju aspirare al sapere
    stremeti po gmotnih dobrinah bramare i beni materiali
  • stretta f

    1. stisk:
    stretta di mano stisk roke
    stretta delle braccia objem

    2. zatesnitev:
    dare una stretta a una vite zatesniti vijak

    3. ekst. omejitev:
    stretta creditizia omejitev kreditov

    4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
    sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

    5. gneča, metež

    6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
    venire alle strette skleniti

    7. soteska; ožina

    8. pren. težave, škripci:
    trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

    9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta
  • stríči (strížem)

    A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
    striči na balin rapare
    striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
    pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
    pren. striči proračun fare tagli al bilancio

    B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
    že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
    še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere