Franja

Zadetki iskanja

  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razčêsniti (-em) perf.

    1. (razklati) spaccare, fendere

    2. (odpreti) aprire;
    glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
    ne, pa če se razčesneš no e poi no
    razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia
  • rázen

    A) adv.

    1. tranne, salvo, fuorché:
    lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

    B) rázen konj. a meno che:
    pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

    C) rázen prep.

    1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
    prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
    ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

    2. (poleg) oltre a:
    odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri
  • razkrápljati (-am) | razkropíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. disperdere; sparpagliare

    2. dissipare (tudi ekst.)

    B) razkrápljati se (-am se) | razkropíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. disperdersi; sparpagliarsi; andarsene:
    gledalci se že razkrapljajo gli spettatori se ne stanno già andando

    2. dissiparsi:
    meglice so se razkropile le nebbioline si sono dissipate
  • razkréhniti (-em)

    A) perf. spaccare;
    razkrehniti gobec aprire, spalancare il muso

    B) razkréhniti se (-em se) perf. refl. slogarsi (l'anca, il ginocchio):
    pren. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš non te lo permetto anche se ti facessi in quattro
  • razkúhati (-am) | razkuhávati (-am)

    A) perf., imperf. gastr. cuocere troppo, far scuocere, rendere scotto

    B) razkúhati se (-am se) perf. refl. scuocere:
    paziti, da se testenine ne razkuhajo fare attenzione a che la pasta non scuocia
  • razméra (-e) f

    1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
    prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
    živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
    gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
    v takih razmerah in tali circostanze
    gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
    podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
    kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose

    2. star. misura, dimensione, proporzione
  • rázno (-ega) n varie f pl.:
    kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
    pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!
  • razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. svolgere, disfare, sciogliere:
    razviti ovoj disfare la fasciatura
    razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

    2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
    razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
    razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

    3. fot. sviluppare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
    navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
    razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
    mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
    šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

    B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

    1. svilupparsi; crescere:
    dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

    2. svilupparsi, progredire; maturare:
    telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
    nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

    4. nascerne; pejor. trascendere:
    razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
    zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

    5. voj. disporsi, schierarsi:
    razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa
  • razza1 f

    1. pleme; pasma:
    razze bovine, equine goveje, konjske pasme
    animali da razza plemenske živali
    di razza, di pura razza čistokrven, rasen
    cavallo di razza čistokrven konj
    atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
    fare razza razmnožiti, razmnoževati se
    fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

    2. rasa:
    razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

    3. rod:
    razza umana človeški rod
    razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

    4. vrsta:
    ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
    che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
    non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom
  • reagírati (-am) perf., imperf.

    1. reagire; prenderla:
    ne vem, kako bo reagiral non so come la prenderà
    reagirati na novico, na očitke reagire alla notizia, agli appunti
    fot. emulzija filma reagira na svetlobo l'emulsione della pellicola reagisce, è sensibile alla luce

    2. kem. reagire;
    fluor reagira tudi z žlahtnimi plini il fluoro reagisce anche in presenza di gas nobili
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rečèn (-êna -o) adj. detto:
    kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
    pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
    odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
    med nami rečeno detto fra noi
    rečeno — storjeno detto, fatto
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • rēggere*

    A) v. tr. (pres. rēggo)

    1. držati:
    reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
    reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
    reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

    2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
    reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
    reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
    reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

    3. jezik vezati se (s, z)

    4. voditi, upravljati

    B) v. intr.

    1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
    non reggere alla fatica ne zdržati napora
    reggere al confronto vzdržati primerjavo:
    l'animo non mi regge di... ne upam si

    2. trajati, vzdržati

    3. biti dosleden, logičen; držati:
    una tesi che non regge trditev, ki ne drži

    C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

    1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
    non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
    reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

    2. pren. obvladati se
  • rekóč (v adv. rabi) dicendo:
    to rekoč je odšel così dicendo se ne andò
    tako rekoč per così dire:
    bil je tako rekoč zmeraj pijan era, per così dire, continuamente ubriaco