jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
Zadetki iskanja
- jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - jók (-a) m
1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
iti na jok stare per piangere
nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
jok in stok pianti e lacrime
2. ekst. pianto, piangere - júg (-a) m
1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud
2. meteor. vento australe, austro - júha (-e) f
1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
čista juha brodo liscio
goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
pren. ne po juhi priplavati saperla lunga
2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
strojilna juha conciante, concia
PREGOVORI:
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - júhar (-ja) m
1. pren. mangiaminestre:
juhar in krompirjevec mangiaminestre e mangiapatate
2. pejor. cattivo cuoco - júriš (-a) m voj. attacco, assalto:
iti na juriš andare, muovere all'attacco
pren. publ. na juriš in fretta e furia; alla garibaldina - jútri
A) adv.
1. domani:
jutri zjutraj domani mattina, domattina
jutri zvečer domani sera
jutri štirinajst dni domani a quindici
2. ekst. domani:
jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) m domani; ekst. futuro, avvenire - júžina (-e) f
1. nareč. (kosilo) pranzo
2. nareč. colazione:
mala južina merenda
3. zool. pl.
suhe južine opilionidi (sing. -e) (Opilionida)
tak je kot suha južina è magro come la quaresima, allampanato - júžno adv. a sud;
južno od Ljubljane a sud di Lubiana
danes je južno (povedna raba) oggi il tempo è umido, sciroccoso - k2 prep. (h pred k, g)
1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza
2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge
3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti
4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni
5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi - kabinét (-a) m
1. stanza; studio, studiolo:
otroški kabinet stanza dei bambini
(delovni) kabinet studio
med. kabinet za inhalacijo inalatorio
2. (prostor z zbirkami) gabinetto:
mineraloški, naravoslovni, numizmatični kabinet gabinetto di mineralogia, di scienze naturali, di fisica
3. polit. gabinetto:
kabinet (premier in vlada) il Primo ministro e il suo gabinetto
kriza kabineta crisi ministeriale, crisi di gabinetto - kadíti (-ím)
A) imperf. ➞ pokaditi
1. fumare:
kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
prepovedano kaditi vietato fumare
2. fare fumo, fumigare; incensare:
kaditi vinograd fumigare la vigna
kaditi s kadilnico incensare
3. (prekajevati) affumicare:
kaditi meso affumicare la carne
kaditi z žveplom (žveplati) solforare
kaditi sode (z žveplom) solforare le botti
4. pren. incensare
B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate - káj
A) adv.
1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
kaj že greste? ve ne andate già?
2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito
3. (izraža grajo) ma:
kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente
4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!
B) adv.
1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti
2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?
3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
(v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto
4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì - káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo - kàj (čésa) pron. (izraža nedoločno stvar) qualcosa, cosa, che:
nimaš se za kaj jeziti non hai di che arrabbiarti
'hvala' — 'ni za kaj' 'grazie' — 'non c'è di che'
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spreten kot le kaj bravissimo, abilissimo
(izraža močno zavrnitev) pa še kaj nient'affatto
pren. (izraža veliko začudenje) kaj takega! cosa dici!; ma no!
pog. imeti kaj s kom avere una relazione (amorosa) con qcn.
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
evf. njega se rado kaj prime (quello lì) è bravo a rubare - kájti konj. poiché, giacché; infatti:
naročilo bo opravljeno v roku, kajti to je resno podjetje la commessa sarà realizzata a termine, in tempo giacché la ditta è di sicuro affidamento - kakó adv.
1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
kako ti je ime? come ti chiami?
2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?
3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato
4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
kako čudovit pogled che bella veduta!
kako se mi smili quanto mi fa pena
kako si upaš priti sem come osi venire qua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no - kàkor
A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
B) konj.
I.
1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
II. (v odvisnih stavkih)
1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda