Franja

Zadetki iskanja

  • buōno2 m ekon.

    1. bon, potrdilo:
    buono omaggio darilni bon
    buono di cassa blagajniški bon

    2. obveznica, zadolžnica, priznanica:
    buono del tesoro državna obveznica
    buono per lire... priznanica, zadolžnica za ... lir (v menicah)
  • burletta f

    1. pomanjš. od ➞ burla majhna šala

    2. šala, smešna prigoda:
    prendere tutto in burletta jemati vse za šalo
    mettere in burletta qcn., qcs. norčevati se iz koga, iz česa
    far la burletta šaliti se
  • bussare

    A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
    bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč

    B) v. tr.

    1. tepsti, premlatiti:
    lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili

    2. igre klicati barvo:
    bussare a bastoni klicati pika

    C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se
  • busta f

    1. kuverta, pisemska ovojnica:
    una busta chiusa, sigillata zaprta, zapečatena kuverta
    busta a finestra ovojnica z okencem
    busta paga kuverta s plačo; plačilni list

    2. tok, etui:
    la busta degli occhiali etui za očala

    3. ekst. ženska torbica brez ročaja
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • caccia1 f (pl. -ce)

    1. lov:
    caccia al cinghiale lov na merjasca
    ha la passione della caccia strasten lovec je
    caccia grossa visoki lov
    apertura della caccia odprtje lova
    riserva di caccia lovišče
    battuta di caccia pogon

    2. lov (podvodni ipd.):
    caccia subacquea podvodni ribolov

    3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)

    4. lov, gonja, zasledovanje:
    caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
    dare la caccia a qcn. zasledovati koga

    5. ekst.
    caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

    6. pren. lov:
    andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom
  • cacciare

    A) v. tr. (pres. caccio)

    1. loviti:
    cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

    2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
    cacciare la malinconia odganjati otožnost
    cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

    3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
    cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
    cacciare le mani in tasca roke dati v žep
    dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
    cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

    4. potegniti, potezati:
    cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
    cacciare un grido zakričati

    B) v. intr. iti na lov

    C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
    cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
    cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
    dove ti eri cacciato? kam si se skril?
  • calamita f

    1. fiz. magnet

    2. pren. magnet:
    quella ragazza è una vera calamita per gli uomini dekle je pravi magnet za moške
  • calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)

    1. anat. peta:
    avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
    battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
    sedersi sui calcagni čepeti

    2. peta (pri nogavici)

    3.
    fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen
  • calcolare v. tr. (pres. calcolo)

    1. preračunati, izračunati:
    calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
    non sa ancora calcolare ne zna še računati

    2. šteti:
    ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

    3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
    calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calere* v. intr. impers. (pres. cale) redko knjižno biti mar, zanimati:
    mettere, porre qcs. in non cale kaj zanemariti, za kaj ne marati
  • cambiare

    A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
    cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
    cambiare idea premisliti se
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
    cambiare strada pren. drugače se obnašati
    cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
    cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
    cambiare treno prestopiti
    cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
    cambiare la marcia avto menjati prestavo

    B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
    le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

    C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

    1. preobleči, preoblačiti se

    2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
    spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost
  • camera1 f

    1. soba:
    camera da pranzo jedilnica
    camera da letto spalnica
    camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
    appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
    musica da camera glasba komorna glasba

    2. spalnica:
    affittare una camera najeti sobo
    camera ammobiliata opremljena soba
    fare la camera pospraviti sobo
    veste da camera jutranja halja
    valletto di camera paž

    3. ekst. sobno pohištvo, soba:
    la sua camera è in noce soba je iz oreha

    4. celica; komora:
    camera a gas plinska celica
    camera ardente mrliška veža
    camera blindata trezor (v banki)
    camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
    camera mortuaria mrtvašnica
    camera di punizione voj. celica, zapor
    camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
    camera oscura foto temnica
    camera sterile med. izolirna soba

    5.
    camera d'aria avto zračnica
    camera di caricamento voj. ležišče naboja
    camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
    camera di decompressione dekompresijska komora

    6. polit. dom, zbornica:
    camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
    camera alta zgornji dom, senat
    le Camere oba doma, parlament

    7. ekon.
    camera del lavoro delavska zbornica
    camera di commercio trgovinska zbornica

    8. anat.
    camera dell'occhio solznica
  • cammino m

    1. hoja, pot:
    mettersi in cammino iti, kreniti na pot
    due ore di cammino dve uri hoje
    essere in cammino biti na poti
    cammin facendo med potjo, spotoma

    2. pot, smer:
    chiedere il cammino vprašati za pot
    un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
    cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
    aprirsi il cammino utreti si pot
    tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

    3. gibanje (nebesnih teles):
    il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

    4. pren. pot, ravnanje:
    il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
    far molto cammino dobro napredovati

    5. fiz. pot:
    cammino libero medio povprečna prosta pot
  • campione

    A) m

    1. pren. borec, zagovornik, paladin:
    campione del progresso borec za napredek

    2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
    campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
    campione assoluto absolutni prvak
    è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

    3. vzorec:
    un campione di vino vinski vzorec
    prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    un bel campione! iron. mojster in pol!

    4. fiz. prototip:
    il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

    5. vzorec (v statistiki):
    campione rappresentativo reprezentativni vzorec
    campione a scelta casuale naključni vzorec

    B) agg. invar.

    1. šport
    squadra campione prvak (moštvo)

    2. vzorčen:
    indagine campione vzorčna preiskava
  • campo m

    1. njiva, polje:
    un campo di grano žitno polje
    arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
    la pace dei campi mir podeželskega sveta

    2. polje:
    campo petrolifero naftno polje
    campo diamantifero diamantno polje
    campo semantico jezik semantično polje

    3.
    campo sportivo športno igrišče
    campo da gioco igrišče
    campo di tennis teniško igrišče
    campo di sci smučišče
    campo d'aviazione letališče
    campo di fortuna pomožno pristajališče
    campo di tiro voj. poligon

    4. tabor, taborišče:
    mettere, piantare il campo utaboriti se
    ospedale da campo poljska bolnišnica
    campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
    campo profughi begunsko taborišče
    campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
    campo di concentramento koncentracijsko taborišče
    campo di stermini taborišče smrti

    5. voj. polje, bojišče:
    campo di battaglia bojišče, bojno polje
    scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
    abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
    campo minato minsko polje
    campo di Marte vežbališče

    6. pren. priložnost, možnost:
    avere campo (di) imeti možnost
    avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

    7. teren:
    campo di neve smučišče, smučarski teren
    sul campo na terenu

    8. fiz., elektr. polje:
    campo vettoriale vektorsko polje
    campo elettrico električno polje
    campo magnetico magnetno polje
    campo gravitazionale gravitacijsko polje
    campo visivo vidno polje
    campo d'immagine slikovno polje

    9. film plan:
    campo medio drugi plan
    campo lungo tretji plan

    10. polje, področje:
    il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje
  • cancan m invar.

    1. kankan

    2. hrup, zmešnjava, vik in krik:
    fare cancan delati hrup; pren. škandal:
    che cancan per una cosa da nulla kakšen vik in krik za prazen nič
  • candidato m (f -ta) kandidat, kandidatka:
    candidato alle elezioni amministrative kandidat na upravnih volitvah
    i candidati all'esame di maturità kandidati za zrelostni izpit
    le candidate al concorso di bellezza tekmovalke na lepotnem tekmovanju
  • candidatura f kandidatura:
    presentare la candidatura di qcn. predložiti koga za kandidata; koga kandidirati:
    ritirare la candidatura umakniti kandidaturo