Franja

Zadetki iskanja

  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • quanto1

    A) agg., pron. koliko:
    quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
    in quanti eravate koliko vas je bilo?

    B) agg., pron. koliko:
    quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
    quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

    C) agg. koliko, kolikor:
    prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

    Č) pron. kolikor, kar:
    prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
    per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

    D) m količina; ekst. vsota, cena:
    prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • quattrino m

    1. novčič, belič

    2. malo denarja:
    ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
    far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
    non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
    non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

    3.
    quattrini pl. denar:
    senza quattrini reven, siromašen
    fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
    buttare i quattrini razmetavati denar
    costare fior di quattrini veliko stati
    far quattrini veliko zaslužiti
    tirare al quattrino biti lakomen na denar
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • quello

    A) agg.

    1. tisti, oni:
    in quello, in quella takrat, v tem trenutku
    in quello che, in quella che ko
    ne dice di quelle take debele kvasi!
    ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
    una di quelle evfemistično pocestnica

    2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
    ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
    quella signora! gospa!

    B) pron.

    1. tisti, oni:
    quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
    quelli di Trieste Tržačani
    quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko

    2.
    in quel di, da quel di na področju, s področja:
    in quel di Gorizia na Goriškem
  • questione f

    1. problem, vprašanje:
    risolvere una questione rešiti vprašanje
    la questione meridionale problem (italijanskega) juga

    2. spor, sporno vprašanje; pravda:
    questione bizantina pren. dlakocepstvo
    questione di lana caprina pren. pravda o oslovi senci
    questione pendente pren. odprto, nerešeno vprašanje
    il caso in questione sporna zadeva
    il nodo della questione bistvo spora, problema
    comporre la questione rešiti sporno zadevo
    essere ancora in questione ne biti še rešeno

    3. prepir; ekst. pravda:
    avere una questione con qcn. spreti, prepirati se s kom
    sono in questione per l'eredità pravdajo se za dediščino
  • questo

    A) agg.

    1. ta:
    l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
    questa mattina, questa sera davi, drevi
    quest'oggi še danes
    questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
    questo mese ta mesec, v tem mesecu
    le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
    in questo mentre, in questo frattempo medtem
    allora prendi queste! potem pa na, na, na!

    2. ta, tak, takšen:
    non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

    B) pron.

    1. ta:
    prendo questo qui vzel bom tole
    in questo, in questa medtem
    questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
    ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

    2. to:
    a questo siamo arrivati! tako torej!
    con tutto questo kljub temu
    e con questo? no in? kaj pa potem?
    e con questo ho finito no, in s tem sem končal
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • raccapezzare

    A) v. tr. (pres. raccapezzo)

    1. mukoma zbrati:
    raccapezzare un po' di soldi zbrati nekaj denarja

    2. razumeti

    B) ➞ raccapezzarsi v. rifl. (pres. mi raccapezzo) znajti se (v čem); doumeti:
    non raccapezzarsi ne znajti se, zmesti se
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • račún (-a) m

    1. conto, calcolo:
    rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

    2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
    račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
    račun šivilje la nota della sarta
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
    dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

    3.
    zaključni račun bilancio

    4.
    na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
    smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
    obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

    5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
    prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
    pren. poravnati račune regolare i conti
    pog. jemati na račun comperare a ufo
    ne iti v račun non andare a genio
    voditi račun o čem tener conto di qcs.
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
    mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
    ekonomski račun economicità
    obremeniti račun addebitare il conto
    priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
    vzeti v račun mettere in conto
    izdati račun emettere una fattura
    imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
    račun, prosim! cameriere, il conto!
    ekon. tekoči račun conto corrente
    ekon. žiro račun giroconto
    mat. diferencialni račun calcolo differenziale
    infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
    obrestni račun calcolo degli interessi
    sklepni račun calcolo deduttivo
    verjetnostni račun calcolo delle probabilità
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • ragno

    A) m zool. pajek:
    ragno palombaro (argironeta) srebrni, vodni pajek (Argyroneta aquatica)
    ragno rosso žametna pršica (Trombidium holosericeum)
    ragno di Volterra (malmignatta) malminjat (Latrodectes tredecimguttaus)
    tela di ragno pren. jalov posel, jalovo prizadevanje
    non cavare un ragno da un buco pren. v ničemer ne uspeti, ne biti za nobeno rabo

    B) agg. invar.
    pesce ragno (trachino) zool. morski zmaj (Trachinus draco)
    uomo ragno cirkuški akrobat, človek iz gume
  • rájši | ráje

    A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
    (z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
    rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
    kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
    rajši imeti voler più bene
    otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
    ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

    B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
    rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • rapa f

    1. bot. repa (Brassica rapa)
    broccoli, cime di rapa repne cime
    valere una rapa ne veljati nič
    voler cavare sangue da una rapa pren. zahtevati nemogoče

    2. šalj. plešasta glava; na balin obrita glava

    3. pren. tepec, bedak
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • rátati (-am) perf. pog.

    1. (postati) divenire, diventare, farsi:
    ratati lačen aver fame
    ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi

    2. (razviti se) venirne (fuori):
    ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori

    3. (uspeti) farcela:
    ratalo nam je ce l'abbiamo fatta
  • ravnáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zravnati

    1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
    ravnati zemljo spianare il terreno
    med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
    obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
    pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

    2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
    pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
    ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
    ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
    na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
    ravnati mačehovsko matrigneggiare
    ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
    ravnati nepošteno barare

    3. maneggiare, trattare:
    ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
    gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
    ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

    B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
    ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
    ravnati se po zakonu rispettare le leggi
    ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
    pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
    voj. ravnaj se! allineamento!