pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
Zadetki iskanja
- péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti
1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista
2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole
3. pren. dire, raccontare
4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli
5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria - péti se (pnèm se) imperf. refl.
1. salire; arrampicarsi
2. slanciarsi; alzarsi (in aria, in volo)
3. pren. inarcarsi
4. pren. ammontare:
škoda se pne v milijone i danni ammontano a milioni - petórica (-e) f
1. cinque persone, gruppo di cinque persone, quintetto, (i, le) cinque, gruppo di cinque:
znamenita petorica ruskih skladateljev i cinque famosi compositori russi
2. cinque unitá, cinque - pēttine m
1. glavnik
2. tekstil greben
3. bot.
pettine di Venere (acicula) česlika, česlikovina (Scandix pecten Veneris)
4. glasba trzalica
5. zool. velika pokrovača (Pecten jacobaeus)
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se plača - piacere2 m
1. zadovoljstvo:
una notizia che mi fa piacere prijetna novica
Franco Rossi - Piacere! Franco Rossi - Me veseli! Drago mi je! (pri predstavljanju)
2. užitek, veselje; usluga:
i piaceri dello spirito duhovni užitki
fare un piacere (a) storiti uslugo komu
per piacere prosim!
3. želja:
vino a piacere vina po želji, po mili volji - piccione m
1. zool. golob (Columba livia)
piccione viaggiatore poštni golob
i due piccioni pren. zaljubljenca
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
2. pren. preprostež, naivnež - píčica (-e) f dem. od pika ➞ pikica puntino:
pičica na i punto sulla i
pren. do pičice a puntino
pren. niti pičice ne povedati non dire, non confidare proprio niente, tenere l'acqua in bocca - piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piffero m glasba
1. piščalka
2. igralec na piščalko; piskač
PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti - píka (-e) f
1. punto, macchia, macchiolina
2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!
3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua
4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)
5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto
6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale
7. muz. punto (di valore)
8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino - píšče (-eta) n
1. pulcino; pollo:
koklja kliče, vali, vodi piščeta la chioccia chiama, cova, guida i pulcini
misli, da mu bodo pečena piščeta v usta letela crede di poter spassarsela senza fatica
2. (ptičji mladič) pulcino
3. pren. (majhen otrok) pulcino - più
A) avv.
1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj
2. mat. plus, in
B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov
C) m
1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi
3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo? - pizzo m
1. vrh, konica; nareč. vrh (gore)
2. čipka
3. kozja bradica
4. nareč. konec tkanine:
annodare i pizzi di un fazzoletto narediti vozel na robcu
5. južnoital. odstotek, kvota (ki ga izsilita mafija ali camorra) - planíški (-a -o) adj. geogr. di Planica:
šport. planiške skakalnice i trampolini di Planica - plasírati (-am)
A) imperf., perf. trg. pog. piazzare; collocare:
plasirati izdelke na tržišče piazzare i prodotti sul mercato
B) plasírati se (-am se) imperf., perf. refl. pog. piazzarsi:
šport. plasirati se na drugo mesto piazzarsi al secondo posto - plávati (-am) imperf.
1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri
2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle
3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua
4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso
5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla - plémič (-a) | -mkinja (-e) m, f nobile, aristocratico (-a); nobiluomo, nobildonna:
plemiči aristocrazia, nobiltà
biti čistokrven plemič avere i quarti di nobiltà - plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati
1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer
2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete
3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada
4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano - plíšast (-a -o) adj. tekst. di peluche:
plišasti medvedek orsacchiotto di peluche
plišaste igrače i peluche