Franja

Zadetki iskanja

  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • lavare

    A) v. tr. (pres. lavo)

    1. umiti; pomivati; prati:
    lavare con acqua e sapone umiti z milom in vodo
    lavare a secco kemično čistiti
    lavare il capo a qcn. koga ošteti, ozmerjati
    lavarsi la bocca pren. obrekovati
    lavarsene le mani pren. umiti si roke

    2. pren. oprati:
    lavare il disonore oprati sramoto

    B) ➞ lavarsi v. rifl. (pres. mi lavo) umivati se; oprati se
  • láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
    debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
    na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
    pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
    dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
    pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
    detektor laži lie detector, macchina della verità
    praviti laži dire, raccontare balle, imposture
    laž iz usmiljenja una bugia pietosa
    PREGOVORI:
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
  • lážen (-žna -o) adj. bugiardo, menzognero, falso; fittizio; finto:
    širiti lažne vesti diffondere false notizie
    predložiti lažne dokumente esibire documenti falsi
    predstaviti se z lažnim imenom presentarsi sotto falso nome
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arhit. lažno okno finestra finta
    publ. lažna demokracija demoplutocrazia
    lažna hvala imbonimento
    um. lažna monumentalnost pompierismo
    iron. lažna naivka santarellina
    zool. lažna taca pseudozampa
    navt. lažna zastava bandiera ombra
    lažni intelektualec intellettualoide
    lažni modrijan sofista
    lažni prerok pseudoprofeta, falso profeta
    pren. lažen sijaj orpello
    lažni videz manto, sembianza
  • léca (-e) f star. (prižnica) pulpito:
    vreči z lece fare l'annuncio di matrimonio
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • lēggio

    A) agg. (m pl. -gi) navt. lahek:
    naviglio leggio brodovje z nepopolnim tovorom

    B) m (pl. -gi) navt. čep (na dnu plovila)
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • léskov (-a -o) adj. di nocciolo;
    leskova šiba bacchetta (di nocciolo)
    leskova mačica amento di nocciolo
    pren. namazati otroka z leskovo mastjo picchiare il bambino
    bot. leskov koren renella (Asarum europaeum)
    agr. leskov nasad noccioleto
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • léva1 (-e) f

    1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro

    2.
    na levi, na levo a sinistra
    po levi sulla sinistra
    v levi nella sinistra
    v levo a sinistra
    z levo con la sinistra
    držati se leve tenere la sinistra
    pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
    obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie
  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • ležíšče (-a) n

    1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
    postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
    v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto

    2. (nahajališče) giacimento:
    ležišče zlata giacimento aurifero
    ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas

    3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
    ležišče naboja camera di caricamento
    anat. ležišče organa sede dell'organo
    jur. trdo ležišče carcere duro
  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • limitato agg.

    1. omejen; razmejen:
    società a responsabilità limitata ekon. družba z omejenim jamstvom

    2. skromen
  • linea f

    1. črta:
    tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
    linea di partenza šport štartna črta
    linea d'arrivo šport ciljna črta

    2. mat.
    linea retta premica
    linea curva krivulja

    3. meja, mejna črta:
    linea di vetta (spartiacque) razvodje

    4. črtica (na toplomerih):
    la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

    5. ekst. rast, vitka linija:
    conservare la linea obdržati linijo, vitkost

    6. kroj, model; ekst. eleganca:
    abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

    7. voj. bojna črta:
    vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
    essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

    8. vod; zveza:
    linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
    Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

    9. linija, smernice, načela:
    linea di condotta obnašanje, ravnanje
    essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

    10. proga:
    linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
    linea dell'autobus avtobusna proga
    nave di linea linijska ladja

    11.
    linea difensiva voj. obrambna črta
    linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

    12. koleno:
    linea maschile moško koleno

    13.
    in linea di principio, di massima načeloma, v principu
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • ljubeznívost (-i) f gentilezza, amorevolezza, affabilità, cortesia, garbo, grazia:
    zasuli so ga z ljubeznivostjo lo colmarono di gentilezze
  • lōde f

    1. hvala, pohvala:
    parlare in lode di qcn. hvaliti koga
    cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
    tornare a lode di qcn. biti komu v čast
    senza infamia e senza lode povprečen

    2. zasluga, vrlina

    3. šol.
    laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
    dieci con lode odlična ocena s pohvalo