latte
A) m
1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik
2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati
3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko
4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)
B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel
Zadetki iskanja
- lavare
A) v. tr. (pres. lavo)
1. umiti; pomivati; prati:
lavare con acqua e sapone umiti z milom in vodo
lavare a secco kemično čistiti
lavare il capo a qcn. koga ošteti, ozmerjati
lavarsi la bocca pren. obrekovati
lavarsene le mani pren. umiti si roke
2. pren. oprati:
lavare il disonore oprati sramoto
B) ➞ lavarsi v. rifl. (pres. mi lavo) umivati se; oprati se - láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte - lážen (-žna -o) adj. bugiardo, menzognero, falso; fittizio; finto:
širiti lažne vesti diffondere false notizie
predložiti lažne dokumente esibire documenti falsi
predstaviti se z lažnim imenom presentarsi sotto falso nome
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arhit. lažno okno finestra finta
publ. lažna demokracija demoplutocrazia
lažna hvala imbonimento
um. lažna monumentalnost pompierismo
iron. lažna naivka santarellina
zool. lažna taca pseudozampa
navt. lažna zastava bandiera ombra
lažni intelektualec intellettualoide
lažni modrijan sofista
lažni prerok pseudoprofeta, falso profeta
pren. lažen sijaj orpello
lažni videz manto, sembianza - léca (-e) f star. (prižnica) pulpito:
vreči z lece fare l'annuncio di matrimonio - legge
A) f
1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon
2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik
3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona
4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata
B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba - lēggio
A) agg. (m pl. -gi) navt. lahek:
naviglio leggio brodovje z nepopolnim tovorom
B) m (pl. -gi) navt. čep (na dnu plovila) - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - léskov (-a -o) adj. di nocciolo;
leskova šiba bacchetta (di nocciolo)
leskova mačica amento di nocciolo
pren. namazati otroka z leskovo mastjo picchiare il bambino
bot. leskov koren renella (Asarum europaeum)
agr. leskov nasad noccioleto - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - lētto m
1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja
2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona
3. ekst. ležišče
4. stelja
5. struga
6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev - léva1 (-e) f
1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro
2.
na levi, na levo a sinistra
po levi sulla sinistra
v levi nella sinistra
v levo a sinistra
z levo con la sinistra
držati se leve tenere la sinistra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie - lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra - ležíšče (-a) n
1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto
2. (nahajališče) giacimento:
ležišče zlata giacimento aurifero
ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas
3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
ležišče naboja camera di caricamento
anat. ležišče organa sede dell'organo
jur. trdo ležišče carcere duro - liják (-a) m
1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri
2. lavandino;
kuhinjski lijak acquaio
lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
meteor. lijak tornada tromba del tornado
teh. polnilni lijak tramoggia - limitato agg.
1. omejen; razmejen:
società a responsabilità limitata ekon. družba z omejenim jamstvom
2. skromen - linea f
1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta
2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja
3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje
4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla
5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost
6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka
7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti
8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom
9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke
10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja
11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta
12. koleno:
linea maschile moško koleno
13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu - líst (-a) m
1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva
2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno
3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto
4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale
5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega
6. igre carte (del giocatore)
7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)
8. tekst. liccio
9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo - ljubeznívost (-i) f gentilezza, amorevolezza, affabilità, cortesia, garbo, grazia:
zasuli so ga z ljubeznivostjo lo colmarono di gentilezze - lōde f
1. hvala, pohvala:
parlare in lode di qcn. hvaliti koga
cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
tornare a lode di qcn. biti komu v čast
senza infamia e senza lode povprečen
2. zasluga, vrlina
3. šol.
laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
dieci con lode odlična ocena s pohvalo