Franja

Zadetki iskanja

  • prodájati (-am) | prodáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
    prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
    prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
    drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
    prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
    prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
    prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
    prodajati na debelo vendere all'ingrosso
    prodajati z izgubo vendere in perdita
    prodajati nazaj retrovendere
    prodajati s popustom scontare
    prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
    jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
    prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
    prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
    jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

    2. pren.
    prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
    prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
    prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
    prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
    prodajati laži (lagati) mentire
    prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
    prodajati zijala starsene ozioso a guardare
    kožo drago prodati vendere cara la pelle
    prodati svojo čast vendere il proprio onore
    ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
    še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
    prodati koga sovražniku tradire qcn.
    prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
    bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
    kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
    toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

    B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

    1. vendersi

    2. prostituirsi
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • proferire, profferire

    A) v. tr. (pres. proferisco, profferisco)

    1. izgovoriti, izgovarjati; izreči, izrekati; izraziti, izražati:
    proferire un giudizio izreči sodbo
    non proferire parola ne črhniti besede
    proferire un desiderio izraziti željo

    2. knjižno ponuditi, ponujati

    B) ➞ proferirsi, profferirsi v. rifl. (pres. mi proferisco, profferisco) ponuditi, ponujati se
  • professare

    A) v. tr. (pres. profēsso)

    1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
    professare la propria opinione povedati svoje mnenje

    2. delovati, opravljati poklic:
    l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

    B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
    professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga
  • profít (-a) m

    1. ekon. profitto:
    profit raste, se veča i profitti crescono
    ustvariti profit creare profitto
    ekstra profit profitto extra
    obračun profita in izgub conto profitti e perdite

    2. pog. (korist, dobiček) guadagno, provento, ricavo, ricavato:
    od tega ne boš imel nobenega profita non ci guadagnerai niente
  • profitírati (-am) imperf., perf. pog. profittare, guadagnare; ricavare
    PREGOVORI:
    kdor ne riskira, ne profitira chi non risica, non rosica
  • pronunciare, pronunziare

    A) v. tr. (pres. pronuncio, pronunzio)

    1. izgovoriti, izgovarjati

    2. ekst. izreči, izrekati; povedati, reči:
    pronunziare qualche parola di circostanza povedati nekaj priložnostnih besed
    senza pronunziare parola tiho, ne da bi črhnil besedo
    pronunziare un discorso imeti govor, govoriti
    pronunziare un giudizio (su) izreči sodbo (o)
    pronunziare una sentenza izreči razsodbo

    B) ➞ pronunciarsi, pronunziarsi v. rifl. (pres. mi pronuncio, pronunzio)
    pronunciarsi contro, a favore di izreči se zoper, za (koga, kaj)
  • propōsito m

    1. naklep, namen:
    uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
    di proposito namenoma, namerno
    perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan

    2. predmet, zadeva, stvar:
    a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
    in proposito di, a proposito di kar zadeva
    vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
    capitare a proposito priti o pravem času
    male a proposito neprimerno, nespodobno
    fuori di proposito neprimeren
  • propriamente avv.

    1. v resnici, zares:
    le cose non si sono svolte propriamente in questo modo stvari v resnici niso potekale tako

    2. prav; v pravem smislu, pomenu; točno
    la parola va intesa propriamente e non in senso traslato besedo gre razumeti v pravem, ne v prenesenem pomenu
  • prōprio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. lasten:
    nome proprio jezik lastno ime
    senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

    2. lasten, oseben:
    sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

    3. točen, primeren; resničen, pravi:
    questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

    B) avv.

    1. prav, zares:
    sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
    le dice proprio grosse prav debele klati

    2. sploh:
    non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

    C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
    ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
    è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

    Č) m svoje, lastnina:
    avere del proprio imeti kaj svojega
    in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
    avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
    lavorare in proprio delati zasebno
    rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • ptíč (-a) m

    1. uccello:
    ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
    lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
    biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
    živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
    divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
    močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
    ptiči pevci uccelli canori
    kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

    2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
    čuden ptič un tipo strano, strambo
    nočni ptič nottambulo
    ne ptič ne miš né carne né pesce
    ptič letalec uccello nidifugo
    biti gol kot ptič essere povero in canna
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile
  • pulcino m

    1. pišče:
    bagnato come un pulcino premočen do kože
    pulcino bagnato pren. polit cucek
    pulcino nella stoppa neroda, neodločnež, ki ne ve, kam naj se obrne

    2. ekst. pog. otročiček

    3. pren. šport (nogometaš) pionir
  • púlfer (-fra) m pog. (smodnik) polvere da sparo; iron.
    ta prav gotovo ne po iznašel pulfra non è certo un gran luminare
  • pure

    A) cong.

    1. vendar:
    è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

    2. četudi, čeprav:
    non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

    B) avv.

    1. tudi:
    vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

    2. kar:
    continua pure! kar nadaljuj!

    C) cong.
    pur di ( + infinitiv) (samo) da
    dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quadrare

    A) v. tr. (pres. quadro)

    1. mat. kvadrirati

    2. četverokotno oblikovati:
    quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti

    B) v. intr.

    1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
    le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki

    2. biti točen (račun)

    3. biti všeč, ugajati; prepričati:
    ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča
  • qualcōsa pron.

    1. kaj, nekaj:
    posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
    avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
    avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
    è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
    ne so qualcosa io! jaz že vem!
    qualcosa come nič manj kot:
    ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

    2. pog. (res) nekaj:
    lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

    3. nekdo:
    pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo