tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
Zadetki iskanja
- tenore m
1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
tenore di vita način življenja, življenjski standard
ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
a tenore di na podlagi, po:
a tenore di legge po zakonu
2. vsebnost, delež:
liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo
3. glasba tenor (glas, pevec):
tenore di grazia, leggero lirični tenor
tenore drammatico, di forza junaški tenor - tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio - tot tujka latinsko
A) agg.
1. toliko:
comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov
2. ta:
la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne
B) pron. toliko; ta (v datumih):
guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega - tredici
A) agg. trinajst; trinajsti:
un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
sono le ore tredici ura je trinajst
B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
le tredici trinajsta ura, ena popoldne
nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
oggi è il tredici danes smo trinajstega - uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.
1. riuscire; aver successo, sfondare:
uspeti v poklicu riuscire nella professione
z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone
2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
uspeti rešiti riuscire a salvare
komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla
3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene - venti
A) agg. dvajset:
oggi è il giorno venti danes smo dvajsetega
una vacanza di venti giorni dvajsetdnevne počitnice
avrà detto venti parole in tutto pren. komajda je spregovoril
gliel'ho detto venti volte stokrat, ničkolikokrat sem mu povedal
B) m f
1.
alle venti ob osmih, osmi uri (zvečer)
nel venti dvajsetega leta
2. lovstvo puška kalibra 20 - venticinque agg.; m
1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta
2. pren. knjižno maloštevilni, redki - ventidue
A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega
B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta - ventisēi agg.; m šestindvajset:
oggi è il giorno ventisei danes smo šestindvajsetega
nel '26 šestindvajsetega leta - ventitré
A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega
B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani - ventōtto
A) agg. osemindvajset:
oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega
B) m osemindvajset:
sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
nel '28 osemindvajsetega leta - voi
A) pron.
1. vi:
beati voi! blagor vam!
poveri voi! gorje vam!
2. (s predlogom a)
a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi
3. (z raznimi predlogi)
da voi pri vas, na vašem domu
fate da voi storite sami
abbiamo parlato di voi govorili smo o vas
4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju
B) m
dare del voi vikati - voialtri pron. m pl. (f pl. voialtre) (podkrepljeno) vi:
mentre noi lavoravamo voialtri siete stati a spasso medtem ko smo mi delali, ste vi pohajkovali - vōlta1 f
1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg
2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)
3. aero pentlja, luping
4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)
5. volta (ples)
6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera
8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko - začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)
A) perf., imperf.
1. seppellire, sotterrare:
danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa
2. ficcare:
zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca
3. nascondere, celare, seppellire:
zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore
4. pren. ridurre:
zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze
B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. ficcarsi:
zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte
2. voj. trincerarsi
3. pren.
zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo
4. immergersi:
zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio - zaslúga (-e) f merito, benemerenza:
odlikovanje za civilne in vojaške zasluge onorificenza per meriti civili e di guerra
zasluge za uspeh imajo vsi sodelavci la riuscita torna a merito di tutti i collaboratori
največ po njegovi zaslugi smo v odločilni tekmi zmagali anzitutto per merito suo abbiamo vinto la partita decisiva - zasúk (-a) m
1. volta, torta; giravolta
2. med. torsione; volvolo:
črevesni zasuk volvolo intestinale
3. pren. (nenadna sprememba v političnem, ideološkem prepričanju ipd. ) revirement:
ob padcu berlinskega zidu smo bili priče masovnim političnim zasukom alla caduta del muro di Berlino abbiamo potuto assistere a revirement di massa - zató
A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto
B) zató konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare
2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene
3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male
4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria