Franja

Zadetki iskanja

  • scōppio m (pl. -pi)

    1. pok; eksplozija:
    a scoppio ritardato s časovnim vžigom; pren. z zapoznelim učinkom
    camera di scoppio avto zgorevalni prekat
    motore a scoppio avto zgorevalni motor

    2. pok, tresk

    3. pren. izbruh:
    lo scoppio della guerra izbruh vojne
    uno scoppio d'ira izbruh jeze
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • stártati (-am) perf.

    1. šport. partire; iniziare la gara; intervenire nella gara, partecipare alla gara

    2. ekst. esordire:
    režiser je startal s kratkim filmom il regista esordì con un cortometraggio

    3. žarg. partire, andarsene:
    žarg. motor ne starta il motore non si accende
    šport. startati na vsako žogo praticare un gioco offensivo
  • stranskovézen (-zna -o) adj. elektr.
    stranskovezni motor motore eccitato in derivazione
  • stròj1 (strôja) m

    1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
    stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
    pognati stroj avviare, azionare la macchina
    izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
    sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
    moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
    izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
    tovarna strojev fabbrica di macchinari
    pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
    brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
    gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
    tiskarski stroji macchine tipografiche
    pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
    tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
    gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
    računski stroj calcolatrice
    gosp. šivalni stroj macchina per cucire
    stroj za asfaltiranje asfaltatrice

    2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
    strankarski stroj apparato del partito
    upravni stroj apparato amministrativo

    3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
    imeniten stroj una macchina eccellente

    4. žarg. voj. (postroj) ordine:
    pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
    teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
    agregatni stroj gruppo motore
    batni stroj motore a pistoni
    delovni stroj macchina operatrice
    etiketirni stroj etichettatrice
    fotokopirni stroj fotocopiatrice
    pošta frankirni stroj affrancatrice
    usnj. golilni stroj tosatrice
    mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
    tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
    tekst. kosmatilni stroj carda
    metal. kovalni stroj fucinatrice
    navt. krmilni stroj servomotore del timone
    lupilni stroj scortecciatrice
    molzni stroj mungitrice meccanica
    tisk. ofsetni stroj macchina offset
    parni stroj macchina a vapore
    peklenski stroj ordigno
    tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
    pogonski stroj macchina motrice
    meh. polirni stroj lucidatrice
    prevajalni stroj macchina traduttrice
    usnj. raztegovalni stroj stiratoio
    meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
    tisk. rotacijski stroj rotativa
    stavni stroj macchina compositrice
    tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
    stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
    stroj za glaziranje riža brillatoio
    stroj za kemično čiščenje lavasecco
    stroj za konzerviranje inscatolatrice
    stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
    agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
    tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
    tekst. stroj za robljenje orlatrice
    stroj za sortiranje calibratrice
    tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
    teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
    stroj za žigosanje obliteratrice
    metal. stroj za žlebljenje stozzatrice
  • tákten1 (-tna -o) adj. muz. di misura, di battuta, di tempo:
    taktna črta sbarra (di misura)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. 4-taktni motor motore a 4 tempi
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • truccare2

    A) v. tr. (pres. trucco)

    1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
    truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca

    2. šminkati, ličiti; urediti:
    truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom

    3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
    truccare le carte označiti karte
    truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
    truccare un motore avto sfrizirati motor
    truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
    truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev

    B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)

    1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se

    2. urediti si obraz, našminkati se
  • ubbidire

    A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

    1.
    ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
    ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
    ubbidire alla mamma ubogati mamo

    2. ekst. ubogati, poslušati:
    ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

    B) v. intr.

    1. ubogati (žival):
    il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

    2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
    l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
    un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

    3. pren. ubogati, pokoravati se:
    la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

    4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
    ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

    5. knjižno biti pod, biti podložnik:
    i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo
  • ugásniti (-em) perf.

    1. tr., intr. spegnere, spegnersi:
    ugasniti cigareto spegnere la sigaretta
    ogenj je ugasnil il fuoco si è spento

    2. (prenehati obstajati) spegnersi, estinguersi; morire, perire:
    z njegovo smrtjo je ugasnila njegova rodbina con la sua morte si è estinta la famiglia
    v nesreči sta ugasnili dve mladi življenji nell'incidente sono periti due giovani

    3. scomparire, svanire; perdersi:
    koraki so ugasnili v noč i passi si perdettero nella notte

    4. (nehati veljati) cessare:
    z novim letom ugasne veljavnost začasnih ukrepov con l'anno nuovo cessa la validità dei provvedimenti temporanei

    5. pog. (izklopiti) spegnere:
    ugasniti radio, motor spegnere la radio, il motore
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • válj (-a) m

    1. mat. cilindro

    2. (predmet take oblike) cilindro; rullo; rocchio:
    valj pisalnega stroja il cilindro, il rullo della macchina da scrivere
    strojn. motor s štirimi valji motore a quattro cilindri
    kem. merilni valj cilindro graduato
    teh. navijalni valj cilindro avvolgitore
    tekst. osnovni valj (pri statvah) subbio di ordito
    agr. sortirni valj selezionatore
    tisk. tiskovni cilinder cilindro da stampa
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet
  • vŕsten (-tna -o) adj.

    1. della fila, in fila; della specie; tipico:
    vrstna hiša casa a schiera
    vrstno ime rastline nome della specie della pianta

    2.
    vrstni red ordine di successione
    vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
    strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
    lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
    vrstno ime nome comune
  • vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere (tudi ekst.):
    vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
    avt. vžgati motor accendere il motore

    2. accendere, suscitare:
    vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

    3. pren. infiammare, entusiasmare:
    kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
    godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
    lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
    pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

    B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
    suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

    2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
    vžgati se v strasti avvampare di passione
    v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio
  • vžíg (-a) m

    1. accensione:
    vžig motorja accensione del motore
    spontan vžig autoaccensione, combustione spontanea
    nastaviti vžig regolare l'accensione
    vžig z vžigalno vrvico brillamento a miccia
    vžig (svetlobnega signala pri flipperju) tilt

    2. kem. ignizione
  • Wánklov (-a -o) adj. avt.
    Wanklov motor motore Wankel
  • zablokírati (-am) perf.

    1. bloccare, porre il blocco:
    med racijo so zablokirali mestno središče nel corso della retata fu bloccato il centro cittadino

    2. strojn. bloccarsi:
    zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira il motore può bloccarsi per l'eccessiva temperatura