Franja

Zadetki iskanja

  • rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
    ruski jezik lingua russa, russo
    ruska književnost, opera letteratura, opera russa
    ruska stepa la steppa russa
    ruski čaj tè nero
    pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
    rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
    ruska ruleta roulette russa
    gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
    obl. ruska srajca rubasca
    zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
    ruski film la cinematografia sovietica
    lit. ruski formalisti i formalisti russi
    rel. ruski križ croce russa
    zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)
  • salutare2

    A) v. tr. (pres. saluto)

    1. pozdraviti, pozdravljati:
    andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
    mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave

    2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
    l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem

    3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
    salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika

    B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
    non salutarsi più pretrgati vse odnose
  • sbalestrare v. intr. (pres. sbalēstro)

    1. zagnati, vreči; metati, premetavati

    2. premestiti, prestaviti:
    da Milano fu sbalestrato a Roma iz Milana je bil premeščen v Rim

    3. pren. zmesti, zbegati; vznemiriti, razburiti; vreči iz tira; zamajati; spraviti v zadrego
  • sbattere

    A) v. tr. (pres. sbatto)

    1. stepsti, stepati

    2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
    sbattere la porta zaloputniti vrata
    sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
    sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

    3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
    sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
    sbattere in galera vreči v ječo
    la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
    non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
    sbattere i tacchi voj. udariti s petami

    4.
    sbattere le ali prhutati s perutmi

    5. kulin. stepsti, stepati:
    sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
    sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

    6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
    la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

    7. premestiti, premeščati:
    lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

    8. vulg. fukati, jebati

    9.
    sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

    10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
    è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

    B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

    C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati
  • sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
    proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
    po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sopraggiungere*

    A) v. intr. (pres. sopraggiungo)

    1. priti nenadoma, priti vmes

    2. nenadoma se zgoditi

    B) v. tr.

    1. presenetiti, presenečati; iznenaditi

    2. dohiteti; ujeti:
    la lepre fu sopraggiunta dai cani psi so ujeli zajca
  • spodbúda (-e) f sprone, spinta, stimolo; incentivo; incoraggiamento:
    otrok je potreben spodbude il bambino ha bisogno di incoraggiamento
    spodbuda naložbam incentivo agli investimenti
    pohvala je bila zanj močna spodbuda la lode fu per lui un forte stimolo
  • spoznánje (-a) n

    1. il conoscere; conoscenza:
    čutno, intuitivno, razumsko spoznanje conoscenza sensitiva, intuitiva, razionale
    rel. drevo spoznanja l'albero della conoscenza, del bene e del male

    2. coscienza, consapevolezza; esperienza:
    spoznanje, da jo prijatelj vara, jo je prizadelo la consapevolezza che l'amico la tradiva, fu per lei un grave colpo
    življenjska spoznanja le esperienze di vita

    3. za spoznanje (v adv. rabi izraža zelo majhno stopnjo) un pochino, un tantino:
    za spoznanje se zrediti ingrassare un pochino
  • sréda (-e) f

    1. metà, mezzo:
    ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
    prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
    pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
    izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
    ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

    2. mercoledì:
    prihaja ob sredah viene i mercoledì
    rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stêči (stêčem)

    A) perf.

    1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
    steči komu naproti correre incontro a qcn.

    2. (o tekočini) scorrere

    3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

    4. (začeti se) iniziare, cominciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda je stekla o si parlò di
    kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
    pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
    pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
    železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
    pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

    B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

    1. confluire (fiumi)

    2. accumularsi
  • stláčiti (-im) perf. ➞ tlačiti comprimere, pigiare, stipare; ficcare:
    stlačiti seno pigiare, stipare il fieno
    fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke il ragazzo fu vestito di maglione, pantaloni e calzettoni
    stlačiti v zapor ficcare in prigione, in gattabuia
  • storíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; commettere:
    storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
    storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
    storiti kaznivo dejanje commettere reato
    storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
    storiti korak naprej fare un passo avanti

    2. nareč. vet. figliare

    3. nareč. agr. (obroditi) rendere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. storiti milost fare la grazia
    PREGOVORI:
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

    B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
    tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
    milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • sunkovíto adv. a scosse; di soprassalto:
    šport. branilec je sunkovito potegnil nasprotnega napadalca za majico il difensore strattonò l'attaccante avversario
    avt. ob silovitem trčenju ga je sunkovito vrglo iz avtomobila nel violento scontro fu catapultato dalla vettura
  • suōno m

    1. glas, zvok:
    suono alto, basso visok, nizek zvok
    suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
    il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
    muro del suono zvočni zid
    tecnico del suono film zvočni tehnik

    2. glasba zvok (glasbila):
    il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

    3. jezik glas

    4. smisel, prizvok, ton

    5.
    al suono di, a suon di ob zvoku:
    marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
    fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje