Franja

Zadetki iskanja

  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tóčen1 (-čna -o) adj. preciso, esatto, puntuale, accurato:
    točen kot ura esatto, puntuale come un orologio
    točni instrumenti strumenti precisi
    navesti točen datum riportare la data precisa
    točna analiza analisi accurata
    adm., jur. prepis je točen copia conforme
  • tredici

    A) agg. trinajst; trinajsti:
    un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
    oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
    sono le ore tredici ura je trinajst

    B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
    le tredici trinajsta ura, ena popoldne
    nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
    fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
    oggi è il tredici danes smo trinajstega
  • trinájst (-ih) numer. tredici:
    delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
    ura je trinajst sono le tredici
    proga 13 linea 13
  • účen (-čna -o) adj. šol. di insegnamento, didattico; insegnante:
    učna ura lezione
    učna snov materia d'insegnamento
    učni načrt programma (d'insegnamento)
    učna soba aula, classe
    učni jezik lingua d'insegnamento
    učna doba apprendistato, tirocinio
    učno osebje corpo insegnante
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • ufficio m (pl. -ci)

    1. dolžnost, naloga:
    ufficio di arbitro naloga razsodnika

    2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
    d'ufficio uradno
    atto d'ufficio uradni akt
    difensore d'ufficio uradni branilec

    3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
    buoni uffici posredovanje

    4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
    un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
    andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

    5. pravo urad, organ:
    ufficio di conciliazione mirovni sodnik
    ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
    ufficio elettorale volišče
    ufficio giudicante sodišče
    ufficio d'informazioni urad za informacije
    ufficio di presidenza predsednikov urad

    6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
    ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    ufficio vendite prodajna služba
    ufficio postale poštni urad, pošta

    7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
    ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
    ufficio funebre zadušnica
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • undici

    A) agg. enajst

    B) m, f

    1. (število) enajst:
    il Collegio degli Undici hist. svet enajstorice
    le undici enajsta ura
    nell'undici enajstega leta

    2. šport nogometna enajsterica
  • úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
    hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
    ženska urica orologetto da donna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
    urice so mu štete ha le ore contate
    naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • utéžen (-žna -o) adj. di, del peso:
    utežna enota unità di peso
    utežna ura pendola, orologio a pendolo
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • ventidue

    A) agg. dvaindvajset:
    ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
    oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega

    B) m (f)
    le ventidue deseta ura (zvečer)
    oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
    nel '22 dvaindvajsetega leta
  • ventōtto

    A) agg. osemindvajset:
    oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega

    B) m osemindvajset:
    sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
    nel '28 osemindvajsetega leta
  • ventuno

    A) agg. enaindvajset:
    il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu

    B) m f enaindvajset:
    le ventuno deveta ura zvečer
    nel '21 enaindvajsetega leta
  • vero

    A) agg.

    1. resničen, pravi

    2. pravi, točen:
    chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

    3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
    com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
    fosse vero! ko bi bilo res!
    non mi par vero ne morem verjeti
    non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
    tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

    4. pravi, pristen:
    vero oro pravo zlato

    5. pren. pravi, iskren:
    vera amicizia pravo prijateljstvo
    un vero artista pravi umetnik

    B) m

    1. resnica:
    a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
    salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
    a dire, per dire il vero če naj bom iskren
    orologio che dice il vero točna ura
    essere nel vero ne motiti se
    non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

    2. umet. narava:
    disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
    vodna kapljica goccia d'acqua
    vodna para vapore acqueo
    vodni števec contatore dell'acqua
    vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
    vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
    aer. vodno letalo idroplano
    vodna energija energia idrica
    vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
    navt. vodna brazda scia
    navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
    vodna elektrarna centrale idroelettrica
    zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
    bot. vodna leča lemna (Lemna)
    friz. vodna ondulacija messa in piega
    šport. vodne smuči sci d'acqua
    vodna tehtnica livella ad acqua
    vodna turbina turbina idraulica
    fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
    zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
    zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
    vodna pipa narghilè
    vodna ura clessidra, orologio ad acqua
    kem. vodni plin gas d'acqua
    zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
    vodni stolp castello d'acqua
    strojn. vodni stroji macchine idrauliche
    vodni top autopompa
    vodno kolo ruota idraulica; bindolo
    vodno pravo diritto delle acque
    vodno stanje livello dell'acqua
  • zádaj adv. dietro, di dietro:
    v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
    priti od zadaj venire di dietro
    biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
    ura je zadaj l'orologio va indietro
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
    pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.