Franja

Zadetki iskanja

  • brenčáti (-ím) imperf.

    1. ronzare (tudi ekst.):
    muha brenči la mosca ronza
    pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

    2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
    pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

    3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)
  • brezmôčno adv. con impotenza; inerme; vanamente:
    brezmočno groziti fare vane minacce
    roke so mu brezmočno visele ob telesu le braccia pendevano inermi lungo il corpo
  • bŕk (-a) m

    1. baffo:
    dolgi brki mustacchi
    sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
    briti, nositi brke radersi, portare i baffi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
    smejati se v brk ridere sotto i baffi
    v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
    v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola

    2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)

    3. bot.
    mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena)
  • bussare

    A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
    bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč

    B) v. tr.

    1. tepsti, premlatiti:
    lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili

    2. igre klicati barvo:
    bussare a bastoni klicati pika

    C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • cagione f vzrok, razlog:
    i dispiaceri furono la cagione della sua morte skrbi so bile vzrok njegove (njene) smrti, skrbi so ga (jo) spravile v grob
  • calcolo m

    1. račun:
    calcolo algebrico algebrski račun
    calcolo differenziale diferencialni račun
    calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
    calcolo delle probabilità verjetnostni račun
    macchine da calcolo računski stroji

    2. računstvo, matematika:
    saper fare di calcolo znati računati

    3. pren. ocena, račun:
    calcolo approssimativo približni račun
    calcolo preventivo predračun
    far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
    i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
    agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
    far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati

    4. med. kamen:
    calcolo biliare žolčni kamen
    calcolo renale ledvični kamen
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calmare

    A) v. tr. (pres. calmo)

    1. miriti, pomiriti

    2. blažiti, zdraviti:
    calmare il mal di testa ozdraviti glavobol

    B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)

    1. umiriti se; poleči, polegati se:
    il mare si è calmato morje se je umirilo

    2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
    il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale
  • caloroso agg.

    1. vroč, topel

    2. pren. topel, prisrčen:
    ci riservarono un'accoglienza calorosa prisrčno so nas sprejeli
  • calzare1

    A) v. tr. (pres. calzo)

    1. obuti; obleči, oblačiti; nositi (obuvalo, oblačilo):
    calzare stivali, guanti, cappelli nositi škornje, rokavice, klobuke
    calzare il coturno pren. knjižno pisati, igrati komedije, tragedije

    2. z obutvijo oskrbeti, oskrbovati:
    quel negozio calza una clientela scelta trgovina obuva izbrano klientelo

    3. podpreti, podpirati; podložiti, podlagati:
    calzare il carro podpreti voz

    B) v. intr. prileči, prilegati se; biti prav:
    queste scarpe calzano benissimo ti čevlji so prav
    calzare a pennello, a capello pren. biti primeren, ustrezati
  • cambiare

    A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
    cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
    cambiare idea premisliti se
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
    cambiare strada pren. drugače se obnašati
    cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
    cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
    cambiare treno prestopiti
    cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
    cambiare la marcia avto menjati prestavo

    B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
    le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

    C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

    1. preobleči, preoblačiti se

    2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
    spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost
  • camerata1 f (dormitorio)

    1. skupna spalnica (vojaška, zavodska)

    2. gojenci, vojaki (ki spijo v isti spalnici):
    la camerata dei più piccoli era la meno rumorosa najmlajši gojenci so najmanj razgrajali

    3. družba, druščina, krožek, srenja
  • cantare1

    A) v. intr. (pres. canto)

    1. peti, prepevati:
    canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
    cantare a orecchio peti po posluhu

    2. peti, ukvarjati se s petjem:
    canta alla radio poje na radiu

    3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
    l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
    carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

    B) v. tr.

    1. peti, prepevati:
    cantare una canzone peti pesem
    cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

    2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
    cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
    cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
    cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • cènt1 (-a) m quintale:
    pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
    pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo
  • cērto

    A) agg.

    1. gotov, nedvoumen

    2. jasen, očiten; resničen

    3. prepričan:
    esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
    fare certo qcn. komu zagotoviti

    B) m (le sing.) gotovo, gotovost

    C) agg.

    1. neki:
    devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

    2. slabš. neki, nekateri, določeni:
    certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
    certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

    3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
    sentire un certo che nekaj čutiti
    ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

    4. neki, nedoločena oseba:
    ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

    Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
    certi dicono così nekateri trdijo tako

    D) avv. gotovo, zares; seveda:
    la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
    verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj