Franja

Zadetki iskanja

  • špránja (-e) f fenditura, fessura, spaccatura, sconnessura; crepa; pertugio:
    opazovati kaj skozi špranje v steni osservare qcs. dal pertugio nella parete
    anat. špranja med glasilkami fessura delle corde vocali
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
    proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
    sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
    ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
    lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete
  • trapelare1 v. intr. (pres. trapelo)

    1. pronicati:
    il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

    2. pren. pricurljati, priti na dan:
    nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti
  • traversata f

    1. prečkanje; prehod; pot, potovanje, vožnja čez; prelet; plovba čez:
    la traversata dell'Atlantico prelet, plovba čez Atlantik
    la traversata di una città vožnja čez mesto
    la traversata del deserto pot skozi puščavo; pren. dolgotrajen proces

    2. šport tek po; plavanje čez:
    la traversata di una città tek po mestu
    la traversata della Manica preplavanje Rokavskega preliva

    3. alpin. prečkanje
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • utírati (-am) | utréti (utrèm) imperf., perf. aprire la strada, spianare la via (tudi pren.); rompere:
    utirati pot skozi množico rompere la folla
    utirati pot skozi goščavo aprire la strada nella macchia
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
    moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
    pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
    zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

    2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
    zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
    prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
    avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
    zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

    3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
    zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
    zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
    zapeljati s ceste deviare dalla strada
    žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

    4. portare, condurre:
    zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

    5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
    zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
    zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
    rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
    zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
    zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
    njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

    6. sedurre:
    zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
    zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

    B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
    pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio
  • zaplávati (-am) perf.

    1. nuotare, dirigersi a nuoto

    2. comparire, calare:
    nad travnikom je zaplavala rahla megla sul prato era calata una nebbiolina leggera

    3. andare via, volar via

    4. diffondersi, spargersi:
    vonj po bezgu je zaplaval skozi okno dalla finestra si sparse un profumo di sambuco

    5. abbandonarsi, finire:
    zaplavati v sanjarjenje abbandonarsi alle fantasticherie
    zaplavati v težaven položaj finire nei guai

    6. žarg. calare di tono, scadere:
    v drugem polčasu so igralci zaplavali nel secondo tempo la squadra calò di tono
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misli so zaplavale v preteklost i pensieri andarono al passato
    oči so zaplavale v daljavo fissava gli occhi lontano
    oči so zaplavale v solzah gli occhi si inondarono di lacrime
    pogovor je zaplaval v mirnejše vode la discussione si calmò
    stvari so zaplavale v stare vode le cose tornarono come prima
    zaplavati z rokami po zraku sbracciarsi
    pren. zaplavati s tokom, proti toku seguire la corrente, andare contro corrente