Franja

Zadetki iskanja

  • talēnto2 m

    1. knjižno volja, želja:
    a proprio talento spontano, sam od sebe
    andare a talento ugajati

    2. talent, dar, nadarjenost

    3. nadarjen, talentiran človek
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, creare, formare:
    Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
    ustvariti družino formare una famiglia

    2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
    ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

    3. creare:
    ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
    pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
    prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

    B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
    ustvariti si predstavo farsi un'idea
    ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zadŕgniti (-em) | zadrgováti (-újem) perf., imperf. stringere, allacciare forte, annodare; strozzare:
    pren. žalost mu je zadrgnila grlo la tristezza gli serrava la gola
    pren. sam si zadrgniti zanko okoli vratu mettersi da sé il cappio al collo
  • zio m (pl. -ii)

    1. stric:
    zio paterno stric po očetovi strani
    zio materno ujec
    zio cugino pog. očetov, materin bratranec
    zio d'America šalj. stric iz Amerike

    2.
    zii pl. stric in teta

    3. južnoital. stric (spoštljiv naziv)

    4.
    zi' Beppe toskansko pog. rit; srednjeital., južnoital. pog. kahla
    zio Sam šalj. Amerikanci

    5. evfemistično Bog:
    per zio! za božjo voljo!
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo