augurare
A) v. tr. (pres. auguro) voščiti, zaželeti:
augurare il buon giorno voščiti dober dan
augurare la buona riuscita degli esami zaželeti uspeh pri izpitih
augurarsi upati, nadejati se, želeti si:
mi auguro di riuscire upam, da mi bo uspelo
B) v. intr. napovedati, napovedovati usodo (kot avguri); napovedovati, prerokovati
Zadetki iskanja
- avanti
A) avv.
1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje
2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej
3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej
B) cong.
1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval
2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz
C) prep.
1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi
2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro
Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!
D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej
E) m šport napadalec - azzeccare v. tr. (pres. azzecco)
1. zadeti:
gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz
2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek
3. pren. zadeti, uganiti:
azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane - barca1 f
1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati
2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki
3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - battesimo m
1. relig. krst:
nome di battesimo krstno ime
fede di battesimo krstni list
tenere qcn. a battesimo držati koga pri krstu, biti komu krstni boter
2. pren. krst:
battesimo di una nave ladijski krst
ricevere il battesimo del fuoco prestati ognjeni krst - beccare
A) v. tr. (pres. becco)
1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo
2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom
3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado
4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto
5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji
B) v. intr.
1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom
2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je - bedênje (-a) n veglia:
bedenje pri mrtvecu veglia funebre - bedéti (-ím) imperf.
1. vegliare:
bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?
2.
bedeti nad vegliare su - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - beséda (-e) f
1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!
2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola
3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.
4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite
5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico
6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel
7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.
8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto
9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - biforcare
A) v. tr. (pres. biforco) razcepiti, razdvajati
B) ➞ biforcarsi v. rifl. (pres. mi biforco) razcepiti se, razdvajati se:
la strada si biforca presso il fiume pri reki se cesta razcepi - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - blagájna (-e) f
1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
železna blagajna cassaforte
registrska blagajna registratore di cassa
2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti
3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
bolniška blagajna cassa malattia
državna blagajna erario - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - bolečína (-e) f
1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori
2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia - bollire
A) v. intr. (pres. bollo)
1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven
2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze
B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj - bottega f
1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov - bráda (-e) f
1. anat. mento
2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!
3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco
4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso