Franja

Zadetki iskanja

  • privlačeváti (-újem) | privláčiti (-im) imperf., perf.

    1. attirare, attrarre, affascinare, allettare:
    živjenje v mestu ga ni nikoli privlačilo la vita di città non lo attirò mai
    močno privlačiti koga esercitare una forte attrattiva su qcn.

    2. fiz. attirare, magnetizzare (tudi ekst.):
    magnet privlači železo la calamita attira il ferro
    pogled, ki privlači uno sguardo che magnetizza
  • procace agg. knjižno vsiljiv, nesramen; izzivalen, nespodoben:
    occhiata procace izzivalen pogled
  • prodóren (-rna -o) adj.

    1. penetrante, incisivo:
    prodoren pogled sguardo penetrante

    2. pren. acuto, fino, fulgido, vivido:
    prodoren um, duh un ingegno, uno spirito fino, fulgido, acuto

    3. knjiž. fenomenale, eccezionale, straordinario:
    prodoren uspeh un successo fenomenale
  • provocante agg. izzivalen, provokativen:
    sguardo provocante izzivalen pogled
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • rapinoso agg.

    1. roparski

    2. pren. nagel; nasilen; nenaden

    3. pren. zapeljiv:
    sguardo rapinoso zapeljiv pogled

    4. pren. toskansko jezen
  • razodéti (-dénem) | razodévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoprire, svelare

    2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
    razodeti skrivnost svelare un segreto
    razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
    pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.

    3. pren. tradire:
    njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione

    B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
    v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
    rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo
  • résen (-sna -o) adj.

    1. serio, austero, grave; contegnoso:
    resen značaj carattere serio
    resen pogled sguardo serio
    resen glas voce seria, tono serio
    resno vedenje comportamento serio, decoroso

    2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
    resen študent uno studente serio, solerte
    imeti resne namene avere intenzioni serie

    3. muz. serio:
    resna opera opera seria
    resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera

    4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
    resna literatura letteratura seria

    5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
    resna bolezen malattia grave
    resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante

    6. (hud, velik) serio:
    resna ovira ostacolo serio

    7. (čvrst, temeljit) sodo:
    resni argumenti argomenti sodi
  • rivōlgere*

    A) v. tr. (pres. rivōlgo)

    1. obrniti, obračati:
    rivolgere i passi kreniti (proti)

    2. obrniti, obračati; pren. pretehtati

    3. usmeriti, usmerjati, uperiti (tudi pren.):
    rivolgere gli occchi (a) uperiti pogled, pogledati (k, proti)
    rivolgere il pensiero pomisliti (na)
    rivolgere gli sforzi al raggiungimento di uno scopo usmeriti napore k dosegi cilja

    4. obrniti, obračati nazaj, vstran

    B) ➞ rivōlgersi v. rifl. (pres. mi rivōlgo)

    1. obrniti, obračati se nazaj; pren. lotiti se (česa), posvetiti, posvečati se (čemu)

    2. obrniti, obračati se (na koga, na kaj):
    rivolgersi a un passante obrniti se na mimoidočega
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • rubare v. tr. (pres. rubo)

    1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
    rubare una mossa prehiteti potezo
    rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
    rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
    andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

    2. pren.
    rubare il cuore osvojiti, streti srce
    rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
    rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
    rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
    rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
    rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
    tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

    3. absol. krasti:
    rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
    rubare sul peso goljufati na teži
  • scrutatore

    A) m (f -trice) skrutinator (na volitvah)

    B) agg. (f -trice) prodoren, zvedav:
    occhio scrutatore prodoren pogled
  • sērio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. resen

    2. strog; namrščen, mračen:
    sguardo serio strog pogled

    3. resen, pomemben; globok, pristen:
    sentimento serio globoko, pristno čustvo

    B) m (le sing.) resno; resna stvar:
    sul serio resno
    fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
    prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno
  • sfida f

    1. izziv, izzivanje (tudi pren.):
    sguardo di sfida izzivalni pogled
    lanciare, mandare la sfida izzvati
    accettare la sfida sprejeti izziv

    2. šport boksarsko srečanje (za naslov prvaka)
  • skríven (-vna -o) adj.

    1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
    skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
    skrivni predal cassetto segreto

    2. (neopazen) segreto, inosservato:
    skrivna ljubezen amore segreto

    3. furtivo, intimo, inconfessato:
    skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
    skriven pogled sguardo furtivo

    4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
    skrivna moč una forza misteriosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
    objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
    skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
    skrivna pisava crittografia
    skrivne vede scienze occulte
    skrivno početje lavorio
    skrivno zborovanje conciliabolo
  • skúpen (-pna -o) adj.

    1. comune, collettivo:
    druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
    skupni grob tomba comune
    gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
    skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
    skupna korist il bene comune
    skupen redkim ljudem comune a pochi
    skupno življenje vita in comune

    2. comune, analogo, identico:
    imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
    imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

    3. complessivo, totale; unitario, globale:
    skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
    skupni stroški spesa totale
    skupni napori sforzi unitari
    jur. skupna hipoteka ipoteca comune
    ekon. skupna naložba joint venture
    skupna paša compascolo
    skupna spalnica camerata, dormitorio
    skupna uprava amministrazione comune
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
    mat. skupni imenovalec denominatore comune
    skupni znesek montante; somma complessiva, totale
    bivanje coabitazione, convivenza
    jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
    skupna ležišča alloggiamento in comune
  • sprehájati (-am) | sprehodíti (-hódim)

    A) imperf., perf.

    1. portare a passeggio

    2. (obhajati) venire, esser preso, provare:
    strah ga sprehaja prova paura
    bolnika sprehaja vročina il malato ha la febbre

    B) sprehájati se (-am se) | sprehodíti se (-hódim se) imperf., perf. refl. passeggiare, andare a passeggio, andare a spasso; fare quattro passi, fare un giro:
    sprehajati se po parku passeggiare per il giardino pubblico
    sprehajati se po trgovinah fare il giro dei negozi
    oči so se mu sprehajale, pogled se mu je sprehajal po il suo sguardo girava per
    revma se sprehaja po meni sento dolori reumatici per tutto il corpo
    predavatelj se po problematiki kar sprehaja il conferenziere padroneggia egregiamente l'argomento
  • stêklast (-a -o) adj. vitreo, vetroso:
    steklast pogled sguardo vitreo
    steklast sijaj lucentezza vetrosa
  • stránski (-a -o) adj.

    1. laterale, di lato, di fianco:
    stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
    stranski vhod ingresso laterale
    stranski pogled veduta di lato

    2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
    stranska cesta via, strada laterale
    gled. stranski igralec attore generico
    stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

    3. marginale, secondario; extra:
    stranska vprašanja questioni, problemi marginali
    stranski zaslužek guadagno extra
    stranski proizvod sottoprodotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. stranska korenina radice avventizia
    hidr. stranski jez contrargine
    šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
    obl. stranski šiv stelo, baghetta
    geogr. stranski tok diffluente
    farm. stranski učinek effetto collaterale
    elektr. stranski vod derivazione
    navt. stransko bočno jadro scopamare
  • stŕm (-a -o) adj. ripido, scosceso, erto, dirupato:
    strmo pobočje pendio ripido; scavezzacollo
    strma pot sentiero scosceso
    strm dvig cen forte aumento dei prezzi
    strm pogled sguardo penetrante
    narediti strmo kariero fare una carriera fulminante, folgorante
    ekst. šport. strm klanec rampa
    strma gora, stena sasso
    strma skalnata obala falesia
    strma krivulja curva ripida