Franja

Zadetki iskanja

  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • pera f

    1. hruška (sad):
    cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
    non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

    2. šalj. glava:
    grattarsi la pera počohati se po glavi

    3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
    lavoro a pera zanič delo
    parlare a pera govoriti brez repa in glave

    4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
    farsi una pera vbrizgati si dozo heroina
  • radovédnost (-i) f curiosità, indiscrezione, petulanza, petulanza, importunità:
    pren. pasti radovednost curiosare
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • raz prep. da, giù da; sopra:
    pasti raz mizo cadere dal tavolo
    megle se dvigujejo raz morje le nebbie si alzano sopra il mare
  • rete f

    1. rib. mreža:
    rete da gettata metalna mreža, metalka
    rete da insacco stoječa mreža
    rete portapesci ribja košarica
    rete a strascico koča
    cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
    gettare la rete vreči mrežo
    prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
    tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past

    2. ekst.
    rete per i capelli lasna mreža
    rete del circo cirkuška mreža
    rete metallica železna mreža
    rete mimetica voj. maskirna mreža
    rete del letto posteljna mreža
    rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
    rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
    rete per la spesa mrežasta torba
    punto a rete obrt mrežni vbod

    3. šport mreža; vrata:
    tirare in rete streljati na vrata
    segnare una rete doseči gol

    4. mreža, omrežje:
    rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
    rete elettrica električno omrežje
    rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
    rete di distribuzione distributivno omrežje

    5. pren. ekst.
    rete commerciale trgovska mreža
    rete televisiva televizijska mreža
  • ribaltone m

    1. hud sunek; prekuc:
    fare un ribaltone pren. pasti na glavo

    2. ekst., pren. nenaden preobrat, prekuc; hud polom, fiasko:
    subire un grosso ribaltone doživeti hud polom, popolnoma krahirati
  • rifare*

    A) v. tr. (pres. rifaccio)

    1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
    rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
    rifare una casa obnoviti hišo
    rifare il letto postlati posteljo
    rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo

    2. ponoviti, ponavljati:
    rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
    rifare la strada znova prehoditi pot

    3. knjižno popraviti si:
    rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
    rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)

    4. posnemati; oponašati:
    rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
    rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)

    5. povrniti; odškodovati:
    rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške

    B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)

    1. znova postajati

    2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)

    3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
    rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo

    4. znova začeti, kreniti:
    non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rompere*

    A) v. tr. (pres. rompo)

    1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
    rompere un ramo odlomiti vejo
    rompere un osso zlomiti kost
    rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
    rompersi il capo pren. beliti si glavo
    rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
    rompersi le gambe pren. nahoditi se
    rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
    rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
    rompete le righe! voj. voljno!

    2. utreti, utirati si pot:
    rompere la folla preriniti se skozi množico

    3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
    rompere l'orologio pokvariti uro
    rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

    4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
    rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
    rompere gli indugi odločiti se
    rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

    5. pren. prelomiti, prekršiti:
    rompere la tregua prekršiti premirje
    rompere un patto; prekršiti dogovor

    B) v. intr.

    1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

    2. vulg. nadlegovati; tečnariti

    3. izbruhniti, planiti:
    rompere in pianto bruhniti v jok

    4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

    C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
    PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo
  • rovēscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
    a rovescio vznak; pren. narobe
    per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
    capire a rovescio razumeti narobe
    cadere rovescio pasti vznak

    B) m (pl. -sci)

    1. druga, hrbtna stran:
    il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje

    2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz

    3. naliv; ploha (tudi pren.)

    4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)

    5. šport backhand (udarec)

    6. glasba obrat, inverzija
    PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje
  • rovescione2 avv. vznak:
    finire rovescione pasti vznak
  • ruzzolone m padec:
    fare un ruzzolone pasti, zgrmeti na tla; pren. krahirati
  • ruzzoloni avv.
    finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok
  • scarpa f

    1. čevelj:
    scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
    scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
    scarpe bullonate nogometni čevlji
    scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
    mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
    avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
    non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
    non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
    fare le scarpe a qcn. koga prevarati
    mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
    rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

    2. pren. pog. nesposobnež, zguba
    scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

    3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

    4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik
  • schiavitù f

    1. suženjstvo; ujetništvo:
    l'abolizione della schiavitù odprava suženjstva
    la schiavitù del peccato suženjstvo greha
    la schiavitù di Babilonia biblijsko babilonsko suženjstvo
    allevare in schiavitù rediti v ujetništvu (divje živali)
    cadere in schiavitù pasti v suženjstvo
    ridurre in schiavitù zasužnjiti

    2. ekst. suženjstvo, zasužnjenost

    3. pren. hlapčevstvo; zasužnjenost, zasvojenost:
    la schiavitù del fumo zasvojenost s kajenjem
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre