Franja

Zadetki iskanja

  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • rondine f zool. kmečka lastovka (Hirundo rustica)
    rondine di mare navadna čigra (Sterna hirundo)
    rondine di mare morski kokot, morski petelin, barbastril (Dactylopterus volitans)
    coda di rondine obl. frak
    PREGOVORI: una rondine non fa primavera preg. ena lastovka ne prinese pomladi
  • rópar (-ja) | -ka (-e) m, f rapinatore (-trice), ladro (-a):
    bančni, cestni ropar ladro di banca, di strada
    morski ropar pirata
  • sádež (-a) m frutto (pl. frutti, frutta):
    gozdni, poljski sadeži frutti di bosco, di campo
    južni sadeži frutta tropicale; agrumi
    morski sadeži frutti di mare
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • slòn (slôna) m

    1. zool. elefante;
    afriški slon elefante africano (Loxodonta africana)
    indijski slon elefante indiano (Elephas maximus)
    morski slon elefante marino, foca marina (Mirounga leonina)
    čreda slonov un branco di elefanti
    slon trobi l'elefante barrisce
    lomastiti kot slon muoversi come un elefante (in una cristalleria)
    pren. delati iz muhe slona fare di una mosca un elefante
    pren. imeti kožo debelo kot slon avere la pelle dura

    2. pren. omaccione, pachiderma
  • tempēsta f

    1. nevihta, vihar:
    tempesta di mare morski vihar
    tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

    2. nareč. toča:
    c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

    3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
    la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
    una tempesta di proiettili toča krogel

    4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
    una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

    5. kulin. jušni valjčki
  • tók (-a) m

    1. corrente (tudi elektr. ); corso:
    tok nese čoln la corrente porta la barca
    plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

    2.
    električni tok corrente elettrica, corrente
    preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

    3. pren. flusso, marea

    4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
    selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

    5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
    tok misli il flusso dei pensieri
    tok dogodkov il corso degli avvenimenti
    v toku šolanja nel corso degli studi

    6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
    filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
    politični tokovi correnti politiche
    uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
    elektr. anodni tok corrente anodica
    elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
    elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
    elektr. inducirani tok corrente di induzione
    elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
    fiz. energijski tok flusso energetico
    fiz. svetlobni tok flusso luminoso
    fiz. toplotni tok flusso termico
    geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
    morski tok corrente marina
    zalivski tok corrente del Golfo
    lit. tok zavesti flusso di coscienza
    med. beli tok flusso bianco, leucorrea
    menstruacijski tok flusso menstruale
    meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente
  • triglia f (pl. -glie) zool. trilja (Mullus):
    triglia di fango barbon, batoglavica, blatnica (Mullus barbatus)
    triglia volante (pesce rondine, dattilottero) morski koto, barbastril (Dactylopterus volitans)
    fare gli occhi di triglia a qcn. pren. koga zaljubljeno gledati
  • trójen (-jna -o) numer.

    1. triplo:
    opraviti trojno delo fare un triplo lavoro

    2. triplice:
    trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje il triplice moto dell'acqua marina: moto ondoso, correnti marine, marea
    kem. trojna vez legame triplice
    hist. trojni pakt patto tripartito
    trojna zveza Triplice Alleanza
    šport. trojni položaj (pri streljanju) tre posizioni
    kem. trojna valenca trivalenza
    polit. trojni komite trilaterale
    šport. trojni zadetek tripletta
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrán (-a) m zool. corvo (Corvus corax):
    pl. vrani corvidi ( sing. -e ) (Corvidae)
    morski vran (kormoran) cormorano (Phalacrocorax carbo)
  • vreténčar (-ja) m zool. pl. vretenčarji vertebrati (sing. -o) (Vertebrata):
    vodni, morski vretenčarji condritti, osteitti
  • zájček (-čka) m

    1. dem. od zajec leprotto:
    poskusni zajček cavia

    2. bot. (pljučnik) polmonaria (Pulmonaria officinalis)

    3. zool.
    morski zajček lepre di mare, aplisia (Aplysia)

    4. pren. riflesso (di specchio)
  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)
  • zmáj (-a) m

    1. drago:
    dvoglavi zmaj drago bicipite
    slika svetega Jurija z zmajem un quadro con S. Giorgio e il drago

    2. igre drago volante, aquilone

    3. pren. drago, dragonessa

    4. šport. (letalni) deltaplano, aquilone; pren. (zelo neprijetna stvar)
    stoglavi zmaj drago dalle cento teste
    papirnati zmaj tigre di carta
    rjoveti kot zmaj urlare come un ossesso
    knjiž. peklenski zmaj diavolo, demonio
    zool. leteči zmaj drago volante (Draco volans)
    pl. morski zmaji trachinidi (sing. -e) (Trachinidae)