Franja

Zadetki iskanja

  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • quarta f

    1. šol. četrti razred

    2. avto četrta hitrost:
    ingranare la quarta dati v četrto hitrost
    partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti
  • razdirálen (-lna -o) adj. distruttore, distruttivo, devastatore; sovvertitore, scissionistico; ekst. pren. corrosivo:
    razdiralna moč sodobnega orožja la forza devastatrice degli armamenti moderni
    polit. razdiralno delovanje strankarskih frakcij l'azione scissionistica delle frazioni del partito
    razdiralna kritika critica corrosiva
  • razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)

    A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
    nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
    razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
    razkazovati svojo moč ostentare la propria forza

    B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • rēmo m veslo:
    barca a remi čoln na vesla
    sport del remo veslanje, veslaški šport
    andare a remo e vela pren. dirjati na vso moč
    ritirare i remi in barca pren. obesiti na klin, odnehati, prenehati (dejavnost)
  • ribasso m

    1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
    essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
    fare un ribasso napraviti popust
    vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

    2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
    giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
  • rodílen (-lna -o) adj. del parto:
    pren. rodilna moč fertilità
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • skŕhati (-am)

    A) perf.

    1. smussare, spuntare, intaccare:
    skrhati sekiro smussare la scure

    2. pren. fiaccare, indebolire, spossare:
    bolezen je skrhala njegovo moč la malattia aveva fiaccato le sue forze

    B) skŕhati se (-am se) perf. refl. intaccarsi, sbrecciarsi:
    steklene posode so se skrhale i vasi di vetro si sono sbrecciati
    pren. skrhati si ob čem zobe rompersi i denti in, su, contro qcs.
  • skríven (-vna -o) adj.

    1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
    skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
    skrivni predal cassetto segreto

    2. (neopazen) segreto, inosservato:
    skrivna ljubezen amore segreto

    3. furtivo, intimo, inconfessato:
    skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
    skriven pogled sguardo furtivo

    4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
    skrivna moč una forza misteriosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
    objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
    skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
    skrivna pisava crittografia
    skrivne vede scienze occulte
    skrivno početje lavorio
    skrivno zborovanje conciliabolo
  • skrivnósten (-tna -o) adj. misterioso, arcano, enigmatico, impenetrabile, fantomatico, tenebroso; pren. sibillino; sfingeo:
    skrivnostni pojavi fenomeni misteriosi, arcani
    skrivnostna moč forza arcana; misteriosa
    skrivnosten obraz volto misterioso, sfingeo
    skrivnostno izginotje sparizione misteriosa, fantomatica
  • slóga (-e) f concordia, armonia, unione
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • sognare

    A) v. tr. (pres. sogno)

    1. sanjati o (tudi pren.):
    sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti

    2. pren. zaman se nadejati česa

    3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
    chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?

    B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
    sognare a occhi aperti delati si utvare

    C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
    sognarsi di videti v sanjah
  • suonare, sonare

    A) v. tr. (pres. suōno)

    1. glasba igrati (glasbilo)

    2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
    la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
    l'orologio suona le sei ura bije šest
    suonare il campanello pritisniti na zvonec

    3. pren.
    suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

    4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

    5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

    B) v. intr.

    1. zveneti

    2. zvoniti, biti; trobiti:
    suonare a distesa zvoniti na vso moč
    suonare a martello biti plat zvona
    suonare a raccolta trobiti k zboru

    3. knjižno odzvanjati, odmevati

    4. glasba igrati (glasbilo)

    C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
    parole che suonano condanna obtožujoče besede
  • sŕčen1 (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
    srčni utrip battito cardiaco
    med. srčni bolnik malato di cuore
    srčni napad attacco cardiaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srčna astma asma cardiaca
    srčna kap colpo apoplettico
    srčna mišica muscolo cardiaco
    med. srčna napaka vizio cardiaco
    med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
    med. srčni infarkt infarto cardiaco
    med. srčni kolaps collasso cardiaco
    med. srčni krč angina pectoris
    med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
    anat. srčni preddvor atrio
    anat. srčni prekat ventricolo
    anat. srčni pretin setto
    igre srčna desetica dieci di cuori
    bot. srčna korenina radice principale
    bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
    srčne zadeve faccende del cuore
    srčne težave pene amorose
    srčna dobrota bontà del cuore
    srčna želja desiderio ardente
    sesti na srčno stran sedersi alla sinistra
  • strínjati (-am)

    A) imperf.

    1. serrare, stringere (le file)

    2. accomunare, assommare:
    v sebi strinja moč in modrost assomma in sè forza e saggezza

    B) strínjati se (-am se) imperf. refl. convenire, essere d'accordo; acconsentire, accordarsi (su):
    v celoti se strinjati essere pienamente d'accordo
    strinjati se v vsem consentire su tutto
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas