Franja

Zadetki iskanja

  • inanōnimo

    A) agg. pisarn. ne anonimen

    B)
    inanonimi m pl. kdor predloži osebne podatke (v oglasih)
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • izbírati (-am) | izbráti (-bêrem) imperf., perf. scegliere, fare la cernita; selezionare; mondare:
    izbirati blago za obleko scegliere la stoffa per il vestito
    izbirati riž mondare il riso
    pošta izbirati telefonsko številko selezionare il numero telefonico
    pren. ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di tutti i mezzi pur di raggiungere lo scopo
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole, nulla stringe
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • kóli členek (z oziralnimi zaimki, prislovi, vezniki za poudarjanje posplošenosti)

    1. kakor koli (kakorkoli) comunque

    2. kdor koli (kdorkoli) chiunque

    3. kamor koli (kamorkoli) dovunque

    4. kjer koli (kjerkoli) dovunque
  • kopáti (kópljem) imperf.

    1. cavare, scavare:
    kopati jarek, grob scavare una fossa, la tomba
    kopati rudo estrarre il minerale
    kopati krompir cavare le patate

    2. zappare, vangare:
    kopati njivo, zemljo zappare il campo, la terra
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri, ci casca dentro lui stesso
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • lagáti (se) (lážem (se))

    A) imperf., imperf. refl.

    1. mentire, dire bugie, menzogne:
    pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
    lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

    2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

    B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente
  • lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
    cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
    covare le lenzuola poležavati
    il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
    PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

    1. macinare:
    mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
    mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
    mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

    2. ekst. tritare

    3. pren. demolire, distruggere

    4. pren. (jesti) macinare:
    mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

    5. muoversi (qua e là)

    6. sbattere (le ali); scalciare

    7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
    mleti neumnosti raccontare stupidaggini

    8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
    božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile