meglà (-è, mègla -e) f
1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia
2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale
Zadetki iskanja
- mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - mêhek (-hka -o)
A) adj.
1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi
2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola
3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello
4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente
5. pren. benevolo, affabile, cordiale
6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura
B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido - mela f
1. jabolko:
bella come una mela lepa kakor jabolko (deklica)
essere di mela cotta pren. biti medel, zbit
2. jabolko (jabolku podoben predmet)
3. šport žarg. teniška žoga; košarkaška žoga
4.
mele pl. rdeča lica
5. pog. ritnica - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi - móka1 (-e) f
1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati
2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo
3. nareč. agr. (poprh) pruina
4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce - móker (-kra -o)
A) adj.
1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto
2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida
3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso
4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido
B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - najzádnji (-a -e) adj. redko (zadnji) ultimo, buon ultimo, ultimissimo:
bil je najzadnji na vrhu arrivò in cima buon ultimo
ravnati s kom kakor z najzadnjim hlapcem trattare uno come l'ultimo dei servi - nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)
A) imperf., perf.
1. portare, ammucchiare; depositare:
voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena
2. applicare, dare:
nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco
3. (vrisati na) riportare
4. (prinašati, prinesti):
na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio
5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine
6. capitare, succedere (tudi impers.):
slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita
B) nanášati se (-am se) rifersi:
opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a... - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - nebésa (-bés) n pl.
1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia
2. pren. paradiso; olimpo; stelle
3. pren. (nebo) cielo
4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle
5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nevésta (-e) f
1. fidanzata, sposa:
braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare qcs. con fare imbarazzato
2. star. ragazza
3. nareč. (snaha) nuora - nido
A) m
1. gnezdo:
far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se
2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
un nido di briganti razbojniško gnezdo
3. pren. gnezdo, postojanka:
nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo
4.
nido d'ape tekstil frotir
a nido d'ape satast
nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)
5. obrt satasti vbod
6. kulin. gnezdo (vrsta testenin) ○
PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek
B) agg. invar.
asilo nido otroške jasli - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo