Franja

Zadetki iskanja

  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti

    1. (ostriti rezilo) affilare

    2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini

    3. battere

    4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere

    5. arrancare

    6. pren. mangiare (male e uniforme)

    7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    klepati mlinski kamen rigare la macina
    klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
    klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
    klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare
  • knjížen (-žna -o) adj.

    1. del libro, dei libri; librario:
    knjižni hrbet, ovitek dorso, risvolto del libro
    knjižna omara libreria
    knjižna polica scaffale dei libri
    knjižni katalog catalogo (dei libri)
    pren. knjižni molj topo di biblioteca
    knjižni sejem fiera del libro

    2. letterario

    3. lingv. standard:
    knjižni jezik lingua standard

    4. di contabilità, contabile;
    knjižni stroj macchina contabile
  • kónjski (-a -o) adj.

    1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
    konjska nozdrv frogia
    konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
    konjski gnoj cavallino
    konjski prekupčevalec mercante di cavalli
    konjski šport ippica
    konjsko dirkališče ippodromo
    konjska odeja sago
    šport. konjska ograda paddock
    konjska oprava correggiame
    konjska oprema finimenti

    2. pejor. equino, da cavallo:
    konjski obraz una faccia equina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
    biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
    šah. konjska končnica finale di cavalli
    bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
    zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
    zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
    zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
    bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
    konjska para rozza
    zool. konjska pijavka emopide
    vet. konjska smrkavost mal del verme
    konjska vprega pariglia
    bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
    konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
    zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
    hist. konjski oklep barda
    konjski pastir buttero
    konjski ščipalnik torcinaso
    vet. konjsko hrkanje corneggio
  • konvencionálen (-lna -o) adj.

    1. convenzionale:
    konvencionalen jezik linguaggio convenzionale
    konvencionalne besede parole convenzionali, discorso convenzionale

    2. knjiž. (dogovorjen, dogovoren) convenzionale, usuale, tradizionale:
    konvencionalna oborožitev armamento convenzionale
    konvencionalna znamenja segni convenzionali
  • korékten (-tna -o) adj. corretto; pulito:
    korektno vedenje comportamento corretto
    korektni jezik lingua corretta
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti

    1. domare, addomesticare:
    krotiti leve, tigre domare leoni, tigri

    2. pren. domare (il fuoco)

    3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
    krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
    krotiti smeh frenare il riso
    krotiti jezik frenare, moderare la lingua
  • lahkôten (-tna -o) adj.

    1. leggero

    2. ekst. agile, sciolto, vivace:
    lahkoten jezik linguaggio agile, vivace

    3. (umetniško nezahteven) di svago, divertente
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
    ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
    alp. ledeniške dereze ramponi
    ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
    ledeniški potok acqua di disgelo
    ledeniško jezero lago glaciale
    ledeniška erozija esarazione
    geogr. ledeniška groblja morena
    geogr. ledeniška krnica circo glaciale
    geol. ledeniški grušč marocca
    geol. ledeniški mlin mulino glaciale
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • lepljív (-a -o) adj.

    1. colloso, appiccicoso, attaccaticcio:
    pog. lepljiva godlja paciugo
    ekst. lepljiva snov pania
    pejor. lepljiva zmes polenta
    lepljivi sloj imgommatura

    2. vischioso:
    lepljiv jezik lingua vischiosa (nel formichiere)
    bot. lepljiva kadulja salvia (Salvia glutinosa)
  • literáren (-rna -o) adj.

    1. letterario, della letteratura:
    literarne vrste generi letterari
    literarni jezik lingua letteraria, lingua standard
    literarni salon salotto letterario
    literarna zgodovina storia della letteratura
    literarna umetnost letteratura
    pejor. literarna srenja letteratume
    literarni tat plagiario

    2. (značilen za literaturo, neživ, nenaraven) letterario, artificioso:
    literarni klišeji stereotipi letterari
    preveč literaren jezik una lingua troppo artificiosa
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
    mala femmina cipa, prostitutka
    mala morte naključna smrt
    a mala pena komajda, mukoma
    mala lingua zli jezik
    vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
    di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
    ridurre a mal partito hudo zdelati
    cadere in malo modo nerodno pasti
    rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
    mala voce obrekovanje
    mala fede (malafede) zlonamernost
  • maneggiare v. tr. (pres. maneggio)

    1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
    maneggiare la cera gnesti vosek
    maneggiare il pennello slikati
    maneggiare la marra kmetovati
    maneggiare le reti biti ribič, ribariti
    maneggiare la melodia pren. komponirati
    maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
    maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati

    2. pren. upravljati:
    maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja