kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi
Zadetki iskanja
- klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti
1. (ostriti rezilo) affilare
2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini
3. battere
4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere
5. arrancare
6. pren. mangiare (male e uniforme)
7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
klepati mlinski kamen rigare la macina
klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare - knjížen (-žna -o) adj.
1. del libro, dei libri; librario:
knjižni hrbet, ovitek dorso, risvolto del libro
knjižna omara libreria
knjižna polica scaffale dei libri
knjižni katalog catalogo (dei libri)
pren. knjižni molj topo di biblioteca
knjižni sejem fiera del libro
2. letterario
3. lingv. standard:
knjižni jezik lingua standard
4. di contabilità, contabile;
knjižni stroj macchina contabile - kónjski (-a -o) adj.
1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti
2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio - konvencionálen (-lna -o) adj.
1. convenzionale:
konvencionalen jezik linguaggio convenzionale
konvencionalne besede parole convenzionali, discorso convenzionale
2. knjiž. (dogovorjen, dogovoren) convenzionale, usuale, tradizionale:
konvencionalna oborožitev armamento convenzionale
konvencionalna znamenja segni convenzionali - korékten (-tna -o) adj. corretto; pulito:
korektno vedenje comportamento corretto
korektni jezik lingua corretta - krêpek | krepák (-pka -o)
A) adj.
1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto
2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte
3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti
4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio
5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé
6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante
7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa
8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto
B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa - krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti
1. domare, addomesticare:
krotiti leve, tigre domare leoni, tigri
2. pren. domare (il fuoco)
3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
krotiti smeh frenare il riso
krotiti jezik frenare, moderare la lingua - lahkôten (-tna -o) adj.
1. leggero
2. ekst. agile, sciolto, vivace:
lahkoten jezik linguaggio agile, vivace
3. (umetniško nezahteven) di svago, divertente - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
alp. ledeniške dereze ramponi
ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
ledeniški potok acqua di disgelo
ledeniško jezero lago glaciale
ledeniška erozija esarazione
geogr. ledeniška groblja morena
geogr. ledeniška krnica circo glaciale
geol. ledeniški grušč marocca
geol. ledeniški mlin mulino glaciale - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - lépiti (-im)
A) imperf. ➞ zalepiti
1. incollare, appiccicare; attaccare:
lepiti znamke incollare i francobolli
lepiti plakate attaccare i manifesti
lepiti na karton cartonare
2. (imeti lepilno moč) attaccare
B) lépiti se (-im se) imperf. refl.
1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi
2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi - lepljív (-a -o) adj.
1. colloso, appiccicoso, attaccaticcio:
pog. lepljiva godlja paciugo
ekst. lepljiva snov pania
pejor. lepljiva zmes polenta
lepljivi sloj imgommatura
2. vischioso:
lepljiv jezik lingua vischiosa (nel formichiere)
bot. lepljiva kadulja salvia (Salvia glutinosa) - literáren (-rna -o) adj.
1. letterario, della letteratura:
literarne vrste generi letterari
literarni jezik lingua letteraria, lingua standard
literarni salon salotto letterario
literarna zgodovina storia della letteratura
literarna umetnost letteratura
pejor. literarna srenja letteratume
literarni tat plagiario
2. (značilen za literaturo, neživ, nenaraven) letterario, artificioso:
literarni klišeji stereotipi letterari
preveč literaren jezik una lingua troppo artificiosa - ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei - lomíti (lómim)
A) imperf. ➞ zlomiti
1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)
2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa
3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia
4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio
B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa
3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)
4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi - madre
A) f
1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati
2. relig. sestra:
madre superiora prednica
3. pren. mati; vir, vzrok
4. matrica
5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna
B) agg.
1.
lavoratrice madre mati delavka
2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor - malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
mala femmina cipa, prostitutka
mala morte naključna smrt
a mala pena komajda, mukoma
mala lingua zli jezik
vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
ridurre a mal partito hudo zdelati
cadere in malo modo nerodno pasti
rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
mala voce obrekovanje
mala fede (malafede) zlonamernost - maneggiare v. tr. (pres. maneggio)
1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
maneggiare la cera gnesti vosek
maneggiare il pennello slikati
maneggiare la marra kmetovati
maneggiare le reti biti ribič, ribariti
maneggiare la melodia pren. komponirati
maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati
2. pren. upravljati:
maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja