Franja

Zadetki iskanja

  • fittamente avv. gosto, močno, nepretrgoma; tesno; pogosto:
    piove fittamente lije kot iz škafa
    parlare fittamente hitro in nepretrgoma govoriti
  • fondamento m (m pl. -ti, f pl. -ta)

    1. (pl. -ta) temelj:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe

    2. (pl. -ti) pren. temelj, osnova:
    i fondamenti della civiltà temelji civilizacije
    parlare con fondamento govoriti utemeljeno
    un'accusa senza fondamento, priva di fondamento neosnovana, neutemeljena obtožba
    fare fondamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, na kaj
  • forbitezza f

    1. pravilnost, čistost

    2. pren. uglajenost, izpiljenost, izčiščenost:
    parlare con forbitezza govoriti uglajeno
  • forchetta f vilice:
    colazione alla forchetta hladno kosilo
    essere una buona forchetta pren. biti dober jedec
    parlare in punta di forchetta pren. govoriti izumetničeno, afektirano
  • fōrte

    A) agg.

    1. močen, krepek, silen:
    è forte come un toro močen je kot bik
    dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
    forte volontà močna volja
    essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
    uno Stato forte močna država
    un forte scapaccione močna klofuta

    2. učinkovit:
    rimedio forte učinkovito zdravilo

    3. velik, hud:
    una forte somma velika vsota
    è un forte bevitore hud pivec je

    4. težak, mučen, neprijeten:
    parole forti težke besede
    è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

    B) avv.

    1. močno, hudo:
    picchiare forte močno udrihati
    è arrabbiato forte hudo je jezen

    2. hitro:
    camminare forte hitro hoditi

    3. glasno:
    parlare forte glasno govoriti

    4. veliko:
    mangiare forte veliko jesti
    giocare forte igrati za velike vsote

    C) m

    1. trdnjava, utrdba

    2. moč, vrlina:
    la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

    3. jedro:
    il forte dell'esercito jedro vojske
    nel forte della mischia v najhujšem metežu
  • forzare

    A) v. tr. (pres. fōrzo)

    1. prisiliti:
    l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

    2. posiliti; na silo kaj storiti:
    forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
    forzare una porta vlomiti vrata
    forzare un blocco razbiti blokado
    forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

    3. napenjati:
    forzare la voce napenjati glas
    forzare la marcia voj. pospešiti marš

    B) v. intr. tiščati, stiskati:
    la scarpa forza čevelj tišči
  • fra1 prep.

    1. (za izražanje časa) čez:
    fra due giorni čez dva dni
    fra poco kmalu

    2. (odnos) pri, med:
    fra sé pri sebi
    fra me e te med nama
    fra di noi med nami
    uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
    fra l'altro med drugim
    fra le nuvole v oblakih
    parlare fra i denti govoriti skozi zobe
    andare fra i più pren. umreti
    essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
    fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim...
  • francósko adv. francese, in francese, alla francese:
    govoriti francosko parlare (in) francese
    oditi po francosko andarsene alla francese
  • generale1

    A) agg.

    1. splošen, obči, generalen:
    principi generali splošna načela
    elezioni generali splošne volitve
    malcontento generale splošno nezadovoljstvo
    in generale nasploh

    2. glaven, generalen:
    segretario generale generalni tajnik, sekretar
    direzione generale glavna uprava

    B) m splošno, obče:
    distinguere il generale dal particolare razlikovati obče od posebnega

    C) f pl.
    stare, tenersi sulle generali govoriti na splošno
  • gērgo m (pl. -ghi) žargon (tudi pren.):
    parlare in gergo govoriti v žargonu
  • gēsto m

    1. mig, kretnja:
    gesto brusco nenadna kretnja
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

    2. drža, poza, videz:
    gesto teatrale teatralna poza
    gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

    3. dejanje, gesta; poteza:
    un gesto folle nerazsodno dejanje
    il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
    un bel gesto preračunana poteza
  • giusto

    A) agg.

    1. pravičen, upravičen:
    pena giusta pravična kazen
    giusto premio pravična nagrada
    giusto desiderio upravičena želja
    siamo giusti! bodimo pravični!

    2. pravilen, resničen, utemeljen:
    dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

    3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
    arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

    4. točen, natančen, pravilen:
    peso giusto pravilna teža
    colpo giusto natančen zadetek
    pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
    il giusto mezzo pren. zlata sredina

    B) avv.

    1. točno, natančno, pravilno:
    rispondere giusto odgovoriti pravilno
    colpire giusto pren. zadeti v polno
    stare giusto biti prav (obutev, obleka)

    2. prav:
    giusto te cercavo prav tebe sem iskal

    3. približno:
    penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

    C) m

    1. pravičnik, pravični:
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

    2. (kar je) pravično, pravična stvar:
    esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • glúh (-a -o)

    A) adj.

    1. sordo
    gluh na eno uho sordo da un orecchio
    gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

    2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
    biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

    3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
    gluh gozd bosco silenzioso
    gluha tišina silenzio sordo

    4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
    pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
    pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
    pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
    voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
    čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

    B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
    zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti
  • gravità f

    1. resnost, težavnost:
    la gravità della situazione resnost položaja

    2. ostrost, ostrina:
    la gravità di una pena ostrost kazni

    3. obseg, razsežnost, velikost:
    la gravità delle perdite subite obseg izgub

    4. resnobnost, strogost, dostojanstvo, dostojanstvenost:
    parlare con gravità dostojanstveno govoriti

    5.
    forza di gravità fiz. sila težnosti
  • grēco

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. geogr. grški

    2.
    profilo greco grški profil
    vivere alla greca živeti razkošno in mehkužno

    B) m

    1. m (f -ca) Grk, Grkinja:
    i Greci antichi stari Grki

    2. meteor. severovzhodni veter

    3. grk (južnoitalijanska trta, vino)

    4. jezik grščina:
    greco antico stara grščina
    greco moderno moderna grščina
    parlare greco, in greco pren. govoriti nerazumljivo, nejasno
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • imbecillità f

    1. psihol. imbecilnost

    2. neumnost; topoglavost; bedarija:
    dire una grossa imbecillità debele se znebiti, govoriti bedarije