Franja

Zadetki iskanja

  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • krásen (-sna -o) adj.

    1. bello, bellissimo, stupendo, leggiadro, incantevole, magnifico:
    krasen dan giornata bella, bellissima
    krasen obraz un incantevole visino
    krasna stara cerkev una stupenda chiesa antica

    2. buono; onesto, dabbene, probo:
    to so krasni ljudje tutta gente dabbene, ottima gente
  • kropíti (-ím) imperf.

    1. rel. aspergere, benedire (con l'acqua santa):
    kropiti mrliča benedire il morto (con l'acqua santa)
    pren. drugi dan so ga že kropili il giorno dopo era bell'e morto

    2. star. bagnarsi
  • lavorare

    A) v. tr. (pres. lavoro)

    1. delati:
    lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
    lavorare a un libro pisati knjigo
    lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
    lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
    lavorare di mano krasti
    lavorare di schiena garati
    lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
    lavorare di cervello umsko delati
    lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
    lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

    2. delati, obratovati

    3. delati, poslovati

    4. delovati skrivoma:
    lavorare sott'acqua pren. rovariti
    lavorare di soppiatto delati skrivaj

    B) v. tr.

    1. obdelovati:
    lavorare i metalli obdelovati kovine
    lavorare la terra obdelovati zemljo
    lavorarsi qcn. koga obdelovati

    2. delati; izdelati:
    lavorare un vestito delati obleko

    3. šport obdelati nasprotnika (boks)
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • majólika (-e) f

    1. maiolica:
    obložen z majoliko maiolicato
    majolika z nekovinskim loščem cromalite
    pren. ves dan sedeti pri majoliki cioncare, sbevazzare

    2. knjiž. (fajansa) faenza
  • mane f sing. knjižno jutro:
    da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno
  • mattina f jutro, dopoldan:
    da mattina a sera ves dan
    di prima mattina navsezgodaj
    perdere la mattina zapraviti dopoldne
  • mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
    di buon mattino navsezgodaj
    dal mattino alla sera ves dan
    astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
    giornale del mattino jutranji dnevnik
    il mattino della vita pren. otroštvo
    PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
    le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • mésečev (-a -o) adj. di, della Luna; lunare:
    mesečeva površina superficie lunare
    mesečev dan giorno lunare
    teh. mesečev modul modulo lunare
    mesečev srp falce lunare, luna falcata
  • mogóčen (-čna -o) adj.

    1. potente, forte:
    imeti mogočne prijatelje avere amici potenti

    2. (ki vzbuja pozornost zaradi razsežnosti, števila, intenzivnosti, pomembnosti) imponente, grandioso, possente, immenso, potente; importante; forte:
    mogočna gora una montagna imponente
    mogočna vojska esercito numeroso
    mogočen glas voce possente, forte
    mogočen dan giorno importante
    mogočno oprsje šalj. senato
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mŕzel (-zla -o) adj.

    1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
    mrzel dan giornata fredda
    ledeno mrzla voda acqua gelida
    mrzel veter vento freddo
    mrzla prha doccia fredda
    postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

    2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
    mrzel sprejem accoglienza fredda

    3. (čustveno hladen) freddo:
    mrzla logika fredda logica

    4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
    mrzel strah paura angosciosa
    mrzla slutnja angoscioso presentimento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
    samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
    biti mrzel na otip essere freddo al tatto
    meteor. mrzla fronta fronte freddo
    lov. mrzla sled traccia fredda
    nareč. mrzla žlahta lontana parentela
    med. mrzli obkladek impacco freddo
    mrzli stric cugino materno, paterno
    meteor. mrzli val ondata di aria fredda
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

    1. battere, picchiare:
    nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

    2. attaccare, affiggere

    3. riempire

    4. voj. caricare (l'arma):
    nabiti puško caricare il fucile

    5. battere, pestare

    6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

    7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
    dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
    nabijati po vratih picchiare alla porta
    od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
    nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

    8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

    9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
    nabiti nove davke imporre nuove tasse

    10. elektr. caricare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
    ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
    pog. nabijati karte giocare a carte
    nabijati žogo giocare a calcio
    nabiti obroče incerchiare
    nabiti z erotično vsebino erotizzare
    nabiti z energijo dare una frustata di energia