Franja

Zadetki iskanja

  • kdáj2 adv.

    1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
    pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
    kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
    zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

    2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
    v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

    3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
    take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
    lepa je kot le kdaj è bellissima
  • kólikokrat adv.

    1. quante volte:
    kolikokrat si bil tam? quante volte ci sei stato?

    2. pren. (izraža veliko ponovitev) tante volte, quante volte:
    kolikokrat sem mu že rekel, a ne posluša gliel'ho detto tante volte, ma lui testardo
  • kólikor konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
    naredim, kolikor morem faccio quanto posso

    2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
    kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

    3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
    v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

    4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
    Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
    PREGOVORI:
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli
  • kopáti (kópljem) imperf.

    1. cavare, scavare:
    kopati jarek, grob scavare una fossa, la tomba
    kopati rudo estrarre il minerale
    kopati krompir cavare le patate

    2. zappare, vangare:
    kopati njivo, zemljo zappare il campo, la terra
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri, ci casca dentro lui stesso
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • krémpelj (-plja) m

    1. artiglio; grinfia:
    zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
    zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
    ostri kremplji artigli aguzzi

    2. pejor. dito; unghia

    3. pren. pl. kremplji grinfie:
    dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
    iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie

    4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
    pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie
  • lardo m

    1. slanina, špeh:
    nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
    essere una palla di lardo biti debel kot prašič

    2. toskansko (strutto) svinjska mast
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
    led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
    roke mrzle kot led mani di ghiaccio
    pren. prebiti led rompere il ghiaccio
    drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
    umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
    iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
    pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
    (imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
    gastr. led (glazura) glassa
    šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
    šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
    šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
    teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
    PREGOVORI:
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • liberare

    A) v. tr. (pres. libero) osvoboditi, osvobajati; oprostiti, oproščati; odvezati:
    liberare da un obbligo odvezati obveze
    Dio ci liberi! Bogvaruj!, Bog ne daj!

    B) ➞ liberarsi v. rifl. (pres. mi libero) osvoboditi, osvobajati se; rešiti, reševati se:
    liberarsi da un rompiscatole rešiti se nadležneža
    liberarsi di un peso rešiti se bremena
  • lúštno adv. graziosamente; bene:
    imeli smo se luštno ci siamo divertiti
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • mánjkati (-am)

    A) imperf.

    1. mancare, essere assente:
    manjkati pri pouku essere assente dalla lezione

    2. manjkati do mancare a:
    do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
    impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi

    3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
    manjka mu moči non ha forza sufficiente
    zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
    šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
    samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
    do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina

    B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
    dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni