karíran (-a -o) adj. a quadretti, quadrettato:
 kariran zvezek quaderno a quadretti
 tekst. karirano blago stoffa, tessuto a quadretti
 Zadetki iskanja
-  koloniálen (-lna -o) adj. coloniale; di, da colonia:
 kolonialne posesti possedimenti coloniali, colonie
 arhit. kolonialni slog stile coloniale
 kolonialno blago coloniali
-  kontingênten (-tna -o) adj.
 1. filoz. contingente; casuale, accidentale
 2. ekon. contingentato:
 kontingentno blago merce contingentata
-  kontrabántarski (-a -o) adj. star. (tihotapski) di, da contrabbando:
 kontrabantarsko blago merce di contrabbando
-  kosóven (-vna -o) adj. a, in pezzi; al pezzo:
 trg. kosovna cena prezzo unitario (al pezzo)
 trg. kosovna prodaja vendita al dettaglio (al minuto)
 trg. kosovno blago merce venduta a, in pezzi
 kosovna pošiljka collettame
-  kuránten (-tna -o) adj.
 1. quotidiano, corrente:
 kurantne potrebe fabbisogno quotidiano
 2. trg.
 kurantno blago merce di domanda
 kurantni denar denaro corrente
-  láhek (-hka -o) adj.
 1. leggero, lieve, tenue, esile:
 lahek kot pero leggero come una piuma
 lahka obleka abito leggero
 lahka artilerija artiglieria leggera
 lahek dim esile fumo
 2. facile; semplice; agevole:
 lahek zaslužek facili guadagni
 lahka zmaga facile vittoria
 3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
 lahka hoja andatura leggera
 4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
 lahka bolezen malattia leggera
 lahka rana ferita leggera
 lahko vino vino leggero
 5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
 lahek porod parto facile
 lahko noč! buona notte!
 6. (ki se dobro počuti) leggero:
 odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero
 7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
 lahka ženska donnina allegra, cocotte
 8. (nezahteven) leggero:
 lahka glasba musica leggera
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
 pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
 imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
 kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
 ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
 šah. lahka figura alfiere, cavallo
 lahka industrija industria leggera
 šport. lahka kategorija peso leggero
 lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
 lahka kovina metallo leggero
 lahka obutev calzature basse
 voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
 lahki bencin benzina leggera
 grad. lahki beton calcestruzzo poroso
 strojn. lahko olje olio leggero
 tekst. lahek baržun vellutino
 navt. lahek motorni čoln motolancia
 lahek za upravljanje maneggevole
 gled. lahka veseloigra pochade
 lahki motocikel motoretta
 tekst. lahko bombažno blago cotonina
-  mantēllo m
 1. (brezrokavni) plašč:
 mutar mantello pren. obračati plašč po vetru
 2. pren. plašč, prekrivalo; (lažni) videz:
 mantello di neve snežno prekrivalo
 3. tehn. prevleka
 4. zool. dlaka
 PREGOVORI: il sarto fa il mantello secondo il panno preg. kakršno blago, takšna obleka
-  marezzato agg. marmoriran:
 carne marezzata agr. marmorirano meso
 tessuto marezzato tekstil marmorirano, moarirano blago
-  mattonēlla f
 1. pomanjš. od ➞ mattone majhna opeka
 2. gradb. ploščica
 3. ekst. štirioglat predmet:
 stoffa a mattonella karirasto blago
 4. kulin. južnoital. sladoledna ploščica
 5. igre mantinela (pri biljardu)
 6. ekst. briket, stisnjenec
-  mēglio
 A) avv.
 1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
 sentirsi meglio bolje se počutiti
 cambiare in meglio poboljšati se
 andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
 vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
 2. laže, jasneje
 3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
 oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
 faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
 B) agg. invar. boljši:
 la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
 la camera meglio najboljša soba
 alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
 C) m invar. najboljše:
 fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
 al meglio na najboljši način
 nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
 per il meglio najbolje, najlepše
 speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
 per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
 Č) f invar. najboljše:
 avere la meglio (su) zmagati, premagati
-  métrski (-a -o) adj. metrico:
 pren. delati metrske korake fare, camminare a passi lunghissimi
 metrski cent, stot quintale
 strojn. metrski navoj passo millimetrico
 metrski sistem sistema metrico
 trg. metrsko blago stoffa a metri
-  mite agg. blag, mil; prizanesljiv; nizek:
 clima mite blago podnebje
 giudice mite blag sodnik
 il mite agnello blago jagnje
 interesse mite nizke obresti
-  na prep.
 I. (s tožilnikom)
 1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
 na glavo dati mettere in testa, sulla testa
 natakniti na kol impalare
 zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
 priti na misel venire in mente
 obesiti na steno appendere al muro
 trkati na vrata bussare alla porta
 vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
 2. (za izražanje cilja) a, in, su:
 oditi na deželo andare in campagna
 iti na pot andare in viaggio
 okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
 šport. streljati na vrata tirare in porta
 3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
 sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
 voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
 4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
 temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
 bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
 5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
 spoznati se na glasbo intendersi di musica
 misliti na prihodnost pensare al futuro
 6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
 državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
 na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
 7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
 tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
 vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
 8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
 na dolgo pisati o scrivere per esteso di
 znati na pamet sapere a memoria
 na vsak način in ogni modo
 9. (za izražanje sredstva) a:
 igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
 motor na bencin motore a benzina
 mlin na veter mulino a vento
 10. (za izražanje omejevanja) di:
 slep na eno oko cieco di un occhio
 11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
 na željo su desiderio
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
 12. (za izražanje namena) a, in:
 iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
 blago na prodaj merce in vendita
 II. (z mestnikom)
 1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
 na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
 kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
 klobuk na glavi cappello in testa
 imeti na sebi, nositi portare addosso
 na izpitih agli esami, in sede di esami
 2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
 biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
 pri nas je na stanovanju alloggia da noi
 zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
 je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
 3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
 biti na boljšem essere in vantaggio
 imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
 4. (za izražanje omejevanja) a, di:
 bolan na pljučih malato ai polmoni
 5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
 kuhati na olju cuocere in olio
 peljati se na kolesu andare in bicicletta
 učiti se na napakah imparare dagli errori
 pren. na mojo čast parola d'onore
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
 biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
 veliko dati nase avere un'alta opinione di se
 vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
 na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
 glagoli na -ati i verbi in -ati
 a na kvadrat (a2) a al quadrato
 alergija na beljakovine allergia alle proteine
 šah. biti na potezi muovere
 biti na vrsti toccare a
 teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
 na levo, na desno a sinistra, a destra
 na zdravje! (alla) salute!
 na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
-  napáka (-e) f
 1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
 majhna, velika napaka errore piccolo, grave
 huda jezikovna napaka svarione
 skrita napaka magagna
 2. difetto, pecca; imperfezione:
 napaka v materialu difetto di materiale
 blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi
 3. med. difetto; vizio:
 organska, telesna napaka difetto organico, fisico
 4. ekst. difetto, vizio:
 pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
 vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto
 5. ekst. errore:
 izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
 zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale
 6. teh. scarto:
 spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
 fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
 lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
 anat. napaka leče difetto del cristallino
 šport. osebna napaka fallo personale
 med. srčna napaka difetto cardiaco
 tiskarska napaka errore di stampa
 govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
 PREGOVORI:
 na napakah se učimo sbagliando si impara
-  narázen adv. discosto; separato, separatamente:
 hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
 nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
 biti si daleč narazen divergere
 pog. dati stroj narazen smontare una macchina
 pog. iti narazen separarsi, divorziare
 živeti narazen vivere separati
 pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
 lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
 pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
 pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
 spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti
-  nè
 A) adv.
 I.
 1. (zanika glagolsko dejanje) non:
 nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
 (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
 naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
 2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
 ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
 3. (poudarja nasprotni pomen) non:
 ne dosti vredno blago merce di non grande valore
 4. pren. (izraža popravek) non:
 lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
 5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
 ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
 si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
 6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
 kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
 ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
 pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
 II. elipt.
 1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
 si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
 si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
 pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
 ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
 2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
 še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
 III.
 1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
 ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
 2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
 počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
 razen če ne (izraža izvzemanje) non:
 gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
 IV. (v vezniški rabi)
 1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
 2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
 odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
 3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
 nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
 kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
 4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
 tiho, če ne ... zitti, se no...
 V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
 ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
 lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
 fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
 pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
 hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
 o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
 (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
 če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
 B) nè konj. né:
 nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
 ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
 ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
 pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
 ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
 ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
 nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
-  neidóč (-a -e) adj. trg.
 neidoči izdelki, neidoče blago fondi di magazzino; merce invenduta, che si vende male
-  nekuránten (-tna -o) adj. trg. che non si vende; invendibile:
 nekurantno blago merce che non si vende; fondi di magazzino; resa
-  neprodán (-a -o) adj. invenduto:
 neprodane nove knjige remainder
 neprodane zaloge fondacci di bottega
 neprodano blago giacenza, rimanenza