drúg (-a -o)
A) adj.
1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare
2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo
3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi
4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.
2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare
3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
Zadetki iskanja
- dúh (-á) m
1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico
2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto
3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera
4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione
5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare
6. rel. anima
7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo - elemént (-a) m
1. (prvina) elemento:
štirje elementi: zemlja, voda, zrak, ogenj i quattro elementi: la terra, l'acqua, l'aria, il fuoco
divjanje elementov la furia degli elementi
biti v svojem elementu essere, trovarsi nel proprio elemento
2. (sestavina) elemento; parte integrante:
arhitektonski elementi zgradbe gli elementi architettonici di un edificio
3. (dejavnik, faktor, činitelj) fattore
4. pejor. elemento, individuo:
asocialni, neodgovorni elementi individui asociali, irresponsabili
voj. elementi streljanja dati di tiro - elemento m
1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
gli elementi di un edificio elementi zgradbe
2. osnova:
elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse
3. faktor, dejavnik:
la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha
4. član (kolektiva):
il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu
5.
i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
la furia degli elementi divjanje naravnih elementov
6. element, naravno okolje, stanje elementov:
essere nel proprio elemento biti v svojem elementu
7. kem. element - equilibrio m (pl. -ri)
1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
stare in equilibrio biti v ravnotežju
perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje
2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost - esercizio m (pl. -zi)
1. opravljanje, usklajanje:
esercizio di una professione opravljanje poklica
esercizio di un diritto uveljavljanje pravice
2. urjenje, vaja, vadba:
esercizio della memoria urjenje spomina
esercizi fisici telesne vaje
eseguire un esercizio vaditi
essere fuori esercizio biti iz vaje, ne biti v formi
esercizi spirituali duhovne vaje
3. vodenje podjetja, obrata; podjetje, obrat:
spese d'esercizio stroški poslovanja, obratovalni stroški
esercizio pubblico javni lokal
4. poslovno leto:
bilancio dell'esercizio 1996 obračun poslovanja v letu 1996 - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - Évin (-a -o) adj. bibl. di Eva; evitico:
Evine hčere figlie di Eva
šalj. biti v Evini obleki essere in costume evitico, nuda - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fermènt (-ênta) m biol., kem. fermento, enzima:
pren. biti v fermentu essere in fermento, agitazione, subbuglio - fila f
1. vrsta:
mettere in fila postaviti v vrsto
fila di palchi vrsta lož
far la fila stati v vrsti
in fila indiana drug za drugim, v gosjem redu
disertare le file dezertirati, pren. koga zapustiti, izdati
serrare le file voj. strniti vrste
essere in prima fila pren. biti v prvi bojni vrsti
2. niz, zaporedje:
subire una fila di malanni pretrpeti vrsto nezgod
di fila nepretrgoma
tre giorni di fila tri dni zapored
fuoco di fila voj. baražni ogenj; pren. navzkrižni ogenj (vprašanj, pripomb ipd.) - filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)
1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu
2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov
3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica
4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti
5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran
6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti - fiore m
1. cvetlica, roža; cvet:
fiore di giardino vrtna cvetlica
fiore di campo poljska cvetlica
fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
mazzo di fiori šopek cvetlic
la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
pianta in fiore cvetoča rastlina
essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
a fiori s cvetličnimi motivi
2. bot.
fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
fiore di passione pasijonka (Passiflora)
fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)
3. pren. cvet:
fior fiore (okrepljeno) cvet:
il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
fiore del latte smetana
fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
essere nel fiore pren. biti v cvetu
nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote
4.
un fior di pren. obilica, veliko:
rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
un fior di galantuomo velik poštenjak
un fior di mascalzone velik malopridnež
5.
a fior di tik pod, na površini:
a fior d'acqua na vodni gladini
sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati
6. miner.
fiore di zolfo žveplov cvet
7. pl. igre križ (barva igralnih kart) - flagránten (-tna -o) adj. pren. (zelo očiten, jasen) flagrante:
flagrantna kršitev pravice flagrante violazione di un diritto
biti v flagrantnem nasprotju z essere in flagrante contraddizione con - flōrido agg. cvetoč; bujen, premožen, bogat:
aspetto florido cvetoč videz
essere in floride condizioni economiche gospodarsko cveteti, biti v dobrem gmotnem stanju - forma f
1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben
2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline
3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra
4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)
5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira
6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka
7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi
8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni - fórma (-e) f
1. (oblika, videz) forma:
okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
pisna, ustna forma forma scritta, orale
2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
mojster v formi maestro della forma
izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
muz. ciklična forma forma ciclica
3. (predpisan način v občevanju) forme:
držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme
4. (formalnost) formalità:
samo zaradi forme per pura formalità, proforma
5. šport. forma:
biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma
6. filoz., lingv., tisk. forma
7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
glinena forma forma di argilla
kovinska forma conchiglia - forse
A) avv.
1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo
2. približno:
saranno forse le cinque ura bo približno pet
3.
forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
non è forse vero? ali morda ni res?
B) m invar. dvom, negotovost:
essere, stare in forse biti v dvomih
metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
senza forse zagotovo:
arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje - fōrza
A) f
1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila
3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred
B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter! - frangēnte m
1. močen val (ki se lomi)
2. (zlasti pl.) čeri
3. pren. stiska, težava, neprijetnost, nesreča, usoden trenutek:
trovarsi in brutti frangenti biti v hudi stiski
in simili frangenti v takih okoliščinah