perduto agg. izgubljen; pogubljen; (moralno) propadel:
una donna perduta propadla ženska
sentirsi perduto čutiti se izgubljenega
avere un braccio perduto imeti ohromljeno roko
a fondo perduto ekon. nepovraten
Zadetki iskanja
- piano1
A) agg.
1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik
2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku
3. relig. tih:
messa piana tiha maša
4. šport
corsa piana tek
5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)
6. lit.
rima piana ženska rima
B) avv.
1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!
2. potihoma - pocéni
A) adj. inv.
1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
poceni trik mezzuccio
2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
poceni govornik retoricastro
B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato - pozírati (-am) imperf., perf.
1. posare
2. posare; gigioneggiare:
ženska rada pozira posa a donna fatale - prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode - pretêklost (-i) f passato:
objokovati preteklost rimpiangere il passato
pren. vse je preteklost è tutto passato
pretrgati s svojo preteklostjo rompere col proprio passato
človek z bogato preteklostjo uomo di grandi esperienze
ženska sumljive preteklosti donna dal passato equivoco, dubbio - prijéten (-tna -o) adj.
1. piacevole, piacente, buono:
prijeten hlad un fresco piacevole
biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
(na pogled) prijetna ženska una donna piacente
2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
prijetna soba una stanza accogliente
prijeten okus sapore delizioso, gradevole
3. dolce, gradevole, grato:
prijetna glasba una musica gradevole
prijeten vonj un profumo gradevole
4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa - propōsito m
1. naklep, namen:
uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
di proposito namenoma, namerno
perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan
2. predmet, zadeva, stvar:
a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
in proposito di, a proposito di kar zadeva
vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
capitare a proposito priti o pravem času
male a proposito neprimerno, nespodobno
fuori di proposito neprimeren - ridurre*
A) v. tr. (pres. riduco)
1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati
2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti
3. prirediti; prevesti, prevajati
4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške
5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti
6. mat. krčiti
7. kem. reducirati
8. med. reducirati, reponirati
B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)
1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi
2. omejiti, omejevati se; skrčiti se
3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak - rima1
1. lit. rima, stik:
rima piana, tronca, sdrucciola ženska, moška, tekoča rima
rima alternata, baciata prestopna, zaporedna rima
rima al mezzo, interna notranja rima
cantare, dire qcs. in rima povedati kaj jasno in glasno
rispondere per le rime pren. ostro odgovoriti, zavrniti
2.
rime pl. verzi, stihi - ríma1 (-e) f lit. (polni stik) rima:
kovati koga v rime cantare qcn. in versi
aliteracija, asonanca in rima allitterazione, assonanza e rima
čista, nečista rima rima perfetta, imperfetta
moška, ženska, tekoča rima rima piana, tronca, sdrucciola
notranja rima rima al mezzo, interna
oklepajoča, zaporedna rima rima incrociata, rima baciata - rítast (-a -o) adj.
1. (o konju) recalcitrante
2.
ritasta ženska culona - rocca f
1. preslica:
la rocca e il fuso pren. ženska dela
2. tekstil navitek sukane preje
3. gradb. dimnik - rôčen2 (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
ročna prtljaga bagaglio a mano
avt. ročna zavora freno a mano
ročna ura orologio da polso
ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
teh. ročna komanda comando a mano
ženska ročna dela lavori femminili
tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
agr. ročna kosilnica tagliazolle
gled. ročna lutka burattino
muz. ročna orgelska klaviatura manuale
ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
ročna ženska torbica pochette
avt. ročni brisalec lavavetri
ročni izdelek manufatto
ročni pršilnik soffietto - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - samovóljen (-ljna -o) adj. arbitrario, autoritario, dispotico, dittatoriale; ekst. unilaterale:
samovoljen poseg intervento arbitrario
pren. samovoljna ženska generalessa - singolare
A) agg.
1. knjižno posamezen; edninski:
numero singolare jezik ednina
venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se
2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
un tipo singolare posebnež
B) m
1. jezik ednina
2. šport single, igra posameznikov - šéstdeset (-ih) numer. sessanta:
60 km na uro sessanta all'ora
ženska pri šestdesetih una donna sulla sessantina
na grbi jih imeti šestdeset avere sessant'anni - štaféta (-e) f
1. šport. staffetta:
tekmovati v štafeti correre la staffetta
moška, ženska štafeta staffetta maschile, femminile
štafeta v plavanju staffetta di nuoto
2. pog. (štafetna palica) testimone
3. nekdaj (sel na konju) staffetta:
poslati sporočilo s štafeto spedire un messaggio per staffetta - štórkljast (-a -o) adj.
1. maldestro, goffo:
štorkljasta ženska donna goffa
2. simile alla cicogna