Franja

Zadetki iskanja

  • perduto agg. izgubljen; pogubljen; (moralno) propadel:
    una donna perduta propadla ženska
    sentirsi perduto čutiti se izgubljenega
    avere un braccio perduto imeti ohromljeno roko
    a fondo perduto ekon. nepovraten
  • piano1

    A) agg.

    1. raven:
    terreno piano ravno zemljišče
    figura piana mat. lik

    2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
    in lingua piana v preprostem jeziku

    3. relig. tih:
    messa piana tiha maša

    4. šport
    corsa piana tek

    5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
    parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)

    6. lit.
    rima piana ženska rima

    B) avv.

    1. počasi, previdno:
    andarci piano biti skrajno previden
    posa piano trgov. pazi: lomljivo!

    2. potihoma
  • pocéni

    A) adj. inv.

    1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
    poceni trik mezzuccio

    2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
    pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
    poceni govornik retoricastro

    B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
    poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
  • pozírati (-am) imperf., perf.

    1. posare

    2. posare; gigioneggiare:
    ženska rada pozira posa a donna fatale
  • prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
    prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
    ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
  • pretêklost (-i) f passato:
    objokovati preteklost rimpiangere il passato
    pren. vse je preteklost è tutto passato
    pretrgati s svojo preteklostjo rompere col proprio passato
    človek z bogato preteklostjo uomo di grandi esperienze
    ženska sumljive preteklosti donna dal passato equivoco, dubbio
  • prijéten (-tna -o) adj.

    1. piacevole, piacente, buono:
    prijeten hlad un fresco piacevole
    biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
    (na pogled) prijetna ženska una donna piacente

    2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
    prijetna soba una stanza accogliente
    prijeten okus sapore delizioso, gradevole

    3. dolce, gradevole, grato:
    prijetna glasba una musica gradevole
    prijeten vonj un profumo gradevole

    4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
    prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
    prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa
  • propōsito m

    1. naklep, namen:
    uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
    di proposito namenoma, namerno
    perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan

    2. predmet, zadeva, stvar:
    a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
    in proposito di, a proposito di kar zadeva
    vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
    capitare a proposito priti o pravem času
    male a proposito neprimerno, nespodobno
    fuori di proposito neprimeren
  • ridurre*

    A) v. tr. (pres. riduco)

    1. nazaj pripeljati:
    ridurre alla memoria priklicati v spomin
    ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
    ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
    ridurre al silenzio utišati

    2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
    ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
    ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
    ridurre in frantumi zdrobiti

    3. prirediti; prevesti, prevajati

    4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
    ridurre il personale skrčiti osebje
    ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

    5.
    ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
    ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

    6. mat. krčiti

    7. kem. reducirati

    8. med. reducirati, reponirati

    B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

    1. propasti, obnemoči:
    ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
    si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

    2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

    3. umakniti, umikati se na
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak
  • rima1

    1. lit. rima, stik:
    rima piana, tronca, sdrucciola ženska, moška, tekoča rima
    rima alternata, baciata prestopna, zaporedna rima
    rima al mezzo, interna notranja rima
    cantare, dire qcs. in rima povedati kaj jasno in glasno
    rispondere per le rime pren. ostro odgovoriti, zavrniti

    2.
    rime pl. verzi, stihi
  • ríma1 (-e) f lit. (polni stik) rima:
    kovati koga v rime cantare qcn. in versi
    aliteracija, asonanca in rima allitterazione, assonanza e rima
    čista, nečista rima rima perfetta, imperfetta
    moška, ženska, tekoča rima rima piana, tronca, sdrucciola
    notranja rima rima al mezzo, interna
    oklepajoča, zaporedna rima rima incrociata, rima baciata
  • rítast (-a -o) adj.

    1. (o konju) recalcitrante

    2.
    ritasta ženska culona
  • rocca f

    1. preslica:
    la rocca e il fuso pren. ženska dela

    2. tekstil navitek sukane preje

    3. gradb. dimnik
  • rôčen2 (-čna -o) adj. della mano; a mano; manuale:
    ročna prtljaga bagaglio a mano
    avt. ročna zavora freno a mano
    ročna ura orologio da polso
    ročna lekarna armadietto del pronto soccorso
    teh. ročna komanda comando a mano
    ženska ročna dela lavori femminili
    tisk. ročna korekturna odtiskovalnica tiraprove
    agr. ročna kosilnica tagliazolle
    gled. ročna lutka burattino
    muz. ročna orgelska klaviatura manuale
    ročna stiskalnica (pri knjigovezu) strettoio
    ročna ženska torbica pochette
    avt. ročni brisalec lavavetri
    ročni izdelek manufatto
    ročni pršilnik soffietto
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • samovóljen (-ljna -o) adj. arbitrario, autoritario, dispotico, dittatoriale; ekst. unilaterale:
    samovoljen poseg intervento arbitrario
    pren. samovoljna ženska generalessa
  • singolare

    A) agg.

    1. knjižno posamezen; edninski:
    numero singolare jezik ednina
    venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se

    2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
    donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
    uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
    un tipo singolare posebnež

    B) m

    1. jezik ednina

    2. šport single, igra posameznikov
  • šéstdeset (-ih) numer. sessanta:
    60 km na uro sessanta all'ora
    ženska pri šestdesetih una donna sulla sessantina
    na grbi jih imeti šestdeset avere sessant'anni
  • štaféta (-e) f

    1. šport. staffetta:
    tekmovati v štafeti correre la staffetta
    moška, ženska štafeta staffetta maschile, femminile
    štafeta v plavanju staffetta di nuoto

    2. pog. (štafetna palica) testimone

    3. nekdaj (sel na konju) staffetta:
    poslati sporočilo s štafeto spedire un messaggio per staffetta
  • štórkljast (-a -o) adj.

    1. maldestro, goffo:
    štorkljasta ženska donna goffa

    2. simile alla cicogna