Franja

Zadetki iskanja

  • léšnik (-a) m nocciola:
    luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike sgusciare, cogliere, schiacciare, macinare le nocciole
    dodati omaki za lešnik masla aggiungere al sugo una noce di burro
    pren. ni vredno piškavega lešnika non vale un fico secco
    bot. ameriški lešnik arachide, nocciolina americana (Arachis hypogaea)
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov treti dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • letálo (-a) n aer. aeroplano, aereo:
    letalo se dviga, kroži, leti, pristaja, vzleti l'aereo prende quota, gira, vola, atterra, decolla
    povzpeti se v letalo salire sull'aereo, a bordo (dell'aereo)
    kabina, krila, rep letala la cabina, le ali, la coda dell'aereo
    posadka letala, potniki v letalu l'equipaggio, i passeggeri dell'aereo
    jadralno, motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo aliante, aereo a motore, supersonico, a reazione (reattore)
    potniško, šolsko letalo aereo per passeggeri, aereo scuola
    dvomotorno, dvosedežno letalo bimotore, biposto
    voj. anfibijsko, bombniško, izvidniško, lovsko letalo aereo anfibio, da bombardamento (bombardiere), da ricognizione (ricognitore), da caccia (caccia)
    doseg letala autonomia di volo (dell'aereo)
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • lēttera f

    1. črka:
    lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
    lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
    scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
    scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

    2. tisk (tiskarska) črka

    3. ekst. črka, (ožji) pomen:
    secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
    lettera morta pren. mrtva črka

    4.
    lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
    belle lettere leposlovje
    la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

    5. pismo; dopis:
    lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
    lettera espresso ptt ekspresno pismo
    lettera di affari poslovno pismo
    lettera circolare okrožnica
    lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
    lettera di sollecitazione opomin
    lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
    lettera di accompagnamento spremno pismo
    lettera di ringraziamento zahvalno pismo
    lettera d'invito (pisno) vabilo
    lettera di raccomandazione priporočilo
    lettera d'ufficio službeni dopis
    lettera di condoglianza sožalno pismo
    lettera di avviso obvestilo
    lettera minatoria grozilno pismo
    lettere credenziali akreditiv
    cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

    6.
    lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • lēva1 f

    1. vzvod:
    braccio della leva ročica vzvoda

    2. vzvod; spodbuda:
    far leva su qcn. koga spodbujati

    3. ročica:
    leva del cambio avto ročica menjalnika
    avere in mano le leve del comando pren. upravljati, voditi
  • levare

    A) v. tr. (pres. lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
    levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
    levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

    2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
    levare un divieto odpraviti prepoved
    levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
    levare un dente izdreti zob
    levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
    levare la fame, la sete nasititi, odžejati
    levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
    levarsi una voglia zadostiti želji
    levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
    levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
    levarsi il cappello odkriti se
    levare la seduta zaključiti sejo
    levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

    B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se:
    levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

    2. vstati, vstajati

    3. oditi, odhajati; pobrati se:
    levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

    4. vziti, vzhajati

    C) m knjižno vzhod:
    il levare del sole sončni vzhod
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • líce (-a) n

    1. guancia, gota:
    uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
    biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

    2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
    nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

    3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

    4. (pročelje) facciata

    5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

    6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kri mu je zalila lica arrossì
    vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
    pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
    star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

    7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)
  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • linea f

    1. črta:
    tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
    linea di partenza šport štartna črta
    linea d'arrivo šport ciljna črta

    2. mat.
    linea retta premica
    linea curva krivulja

    3. meja, mejna črta:
    linea di vetta (spartiacque) razvodje

    4. črtica (na toplomerih):
    la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

    5. ekst. rast, vitka linija:
    conservare la linea obdržati linijo, vitkost

    6. kroj, model; ekst. eleganca:
    abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

    7. voj. bojna črta:
    vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
    essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

    8. vod; zveza:
    linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
    Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

    9. linija, smernice, načela:
    linea di condotta obnašanje, ravnanje
    essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

    10. proga:
    linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
    linea dell'autobus avtobusna proga
    nave di linea linijska ladja

    11.
    linea difensiva voj. obrambna črta
    linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

    12. koleno:
    linea maschile moško koleno

    13.
    in linea di principio, di massima načeloma, v principu
  • liquidare v. tr. (pres. liquido)

    1. obračunati; likvidirati:
    liquidare la pensione obračunati pokojnino

    2. ugotoviti, ugotavljati

    3. izplačati

    4. trgov. razprodati:
    liquidare le rimanenze razprodati zaloge

    5. pren. razpustiti, odstraniti:
    liquidare una società ekon. razpustiti družbo
    liquidare una questione rešiti problem
    liquidare una persona likvidirati, umoriti nekoga
  • lísa1 (-e) f

    1. macchia; pezza, chiazza; pog. bollo; giallume:
    na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise dall'emozione il volto le si coprì di chiazze rosse
    od lakote, izčrpanosti se mu delajo črne lise pred očmi si sente mancare dalla fame, dall'esaurimento
    cenzurna lisa (v časniku) testo censurato

    2. (madež) macchia, stria, tacca:
    um. barvna lisa chiazza di colore
    vet. konjska lisa stella
    mrliška lisa macchia cadaverica

    3. anat. macula
  • liscio

    A) agg. (m pl. -sci)

    1. gladek

    2. pren. gladek, brez ovir:
    passarla liscia poceni jo odnesti
    andare per le liscie ne ovinkariti

    3. pren. tekoč

    4. kulin. sam, brez dodatkov:
    whisky liscio sam viski
    caffè liscio pog. kava brez

    5. počasen, tradicionalen (ples)

    B) m (pl. -sci) počasen, tradicionalen ples
  • lístina (-e) f

    1. atto, documento, carta:
    zbrati vse potrebne listine za poroko pog. fare le carte per sposarsi
    izdati, napisati, podpisati listino rilasciare, redigere, firmare un documento
    pristnost listine autenticità del documento
    darilna listina atto di donazione
    pooblastilna listina delega
    hist. Atlantska listina Carta Atlantica
    javna listina atto pubblico
    knjigovodska listina documento contabile
    ustanovna listina OZN carta costitutiva dell'ONU

    2. documento; pren., šalj. papiro:
    zgodovinske listine documenti storici
  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdstvo (-a) n

    1. popolo; popolazione

    2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
    ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
    po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

    3. popolo, nazione:
    izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
    lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
    barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

    4. gente; massa; moltitudine:
    bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche