manichino2 m maneken, krojaška, izložbena lutka:
 sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
 starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog
 Zadetki iskanja
-  manico m (pl. -ci, -chi)
 1. ročaj, držaj:
 benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
 avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
 ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
 il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
 gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo
 2. vrat (zvona)
 3. glasba vrat (pri godalih)
 4. aero krmilna palica
-  maniēra f
 1. način; navada; olika, obzirnost:
 ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
 in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
 si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
 non avere maniere biti neotesan
 ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!
 2. umet. slog, stil; slabš. manira:
 la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
-  mànj adv.
 1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
 biti manj razvit essere meno sviluppati
 govoriti manj razločno parlare meno distintamente
 manj besedi! meno chiacchiere!
 manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più
 2. (izraža manjšo količino) meno:
 imeti manj denarja avere meno soldi
 3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
 drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti
 4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
 manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo
 5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
 deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro
 6. šah.
 s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
 prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
 tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
 dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
 imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
 več ali manj più o meno
 ne bolj ne manj né più né meno
 manj pomemben secondario
 manj važen accessorio, minore
 manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
-  manjšína (-e) f minoranza; i meno:
 parlamentarna manjšina minoranza parlamentare
 narodna manjšina minoranza etnica
 biti, ostati v manjšini essere messo in minoranza
-  mano f (pl. -ni)
 1. roka:
 mano destra desnica
 mano sinistra levica
 fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
 far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
 notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
 di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
 chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
 mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
 avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
 sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
 bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
 a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
 avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
 col cuore in mano pren. odkritosrčno
 avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
 mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
 mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
 avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
 giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
 per mano di qcs. s, z nečim
 avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
 a mano ročen, prenosen:
 bagagli a mano ročna prtljaga
 giocar di mano pren. varati, goljufati
 cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
 mettere le mani su qcs. polastiti se česa
 metter mano a qcs. zgrabiti kaj
 mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
 restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
 essere largo di mano pren. biti darežljiv
 essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
 buona mano pren. napitnica
 imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
 reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
 portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
 dare una mano a qcn. komu pomagati
 venire alle mani pren. pretepati se
 la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
 a mano armata z orožjem
 caricare la mano pren. pretiravati
 essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
 la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
 fatto a mano ročno izdelano
 avere la mano a qcs. biti vešč v čem
 metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
 dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
 fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
 giochi di mano rokohitrstvo
 stare con le mani in mano stati križemrok
 denari alla mano v gotovini
 uomo alla mano prijazen človek
 fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
 di lunga mano pren. že dolgo (časa)
 2. stran:
 a mano destra, dritta desno, na desni
 a mano sinistra, manca levo, na levi
 avere la mano biti na desni, imeti prednost
 cedere la mano dati prednost
 andare contro mano pren. iti proti toku
 3. pest, peščica
 4. pren. kvaliteta:
 di mezza mano povprečen
 di bassa mano pren. nizkega rodu
 5. pren. roka, moč, avtoriteta:
 la mano della giustizia roka pravice
 dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
 cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
 6. pisava
 7. igre
 essere di mano začeti igro (s kartami)
 prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
 8. pren. vrsta, zaporedje
 9. pren. sloj:
 dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
 10.
 mani pl. pog. manikira:
 fare le mani manikirati se
 PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
-  már1 (-a) m cura, briga, pensiero:
 ne biti mar, biti figo mar koga, česa non importare (qcn., qcs.), infischiarsene di
-  marcio
 A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)
 1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen
 2. gnojen
 3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
 avere torto marcio sploh ne imeti prav
 necessità marcia huda nuja
 essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
 essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
 a dispetto marcio prav za nalašč
 B) m
 1. gniloba, gnili del
 2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
 tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno
-  margherita f
 1. bot. velika marjetica, ivanjščica, bela kresnica (Leucanthemum vulgare):
 sfogliare la margherita smukati marjetico; pren. biti neodločen, mencati, pomišljati si
 2.
 margherite pl. kulin. (vrsta testenin) ○
-  martēllo
 A) m
 1. kladivo:
 martello da falegname mizarsko kladivo
 martello da muratore zidarsko kladivo
 martello battifalce klepec
 lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
 lavorare di martello pren. natančno delati
 sonare a martello biti plat zvona
 2.
 martello della campana kembelj
 martello dell'uscio trkalo
 martello forestale gozdno kladivo
 martello pneumatico pnevmatično kladivo
 martello del pianoforte glasba kladivce
 3. anat. ušesno kladivce
 4. šport kladivo:
 lancio del martello metanje kladiva
 martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
 martello da roccia kladivo za skalo
 5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)
 B) agg.
 pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
-  marzapane m
 1. kulin. marcipan
 2. pren. poslastica, oblizek:
 essere fatto di marzapane pren. biti dober, prilagodljiv
-  marzo m marec:
 essere nato di marzo šalj. biti čudaški, malo čez les
-  matassa f
 1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
 arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
 dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
 avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki
 2. pren. klobko, zaplet:
 reggere la matassa biti zvodnik
 3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju)
-  máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
 materine prsi poppa
 materin obraz volto materno
 biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
 materin jezik lingua materna, madrelingua
 držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
 kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
 bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
 materino znamenje macchia epatica
 bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
 materino ime in priimek maternità
-  maternità f
 1. materinstvo
 2. porodnišnica, porodniški oddelek
 3. materino ime in priimek
 4. porodniški dopust:
 essere in maternità biti na porodniškem dopustu
 5. relig.
 Vostra maternità prečastita mati prednica
-  materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
 PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca
-  matto1
 A) agg.
 1. nor; neumen:
 diventare matto ponoreti
 sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
 fossi matto! saj nisem nor!
 essere matto dalla gioia biti presrečen
 essere matto da legare biti popolnoma nor
 è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
 comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
 testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
 andare matto per qcs. biti nor na kaj
 2. velik, hud, strašen:
 ho una paura matta pošteno me je strah
 volere un bene matto strašno imeti rad
 fare spese matte pretirano, noro zapravljati
 3. nepristen:
 oro matto nepristno zlato
 4. pren. mrtev
 5. slaboten, bolan
 B) m (f -ta)
 1. norec, norica; blaznež
 2. ekst. posebnež:
 gabbia di matti šalj. norišnica
 3. igre pagat:
 essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
-  maturo
 A) agg.
 1. zrel:
 frutto maturo zrel sad
 2. zrel, zrelih let:
 essere maturo di anni biti v zrelih letih
 3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
 è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden
 4. zrel, pretehtan:
 decisione matura pretehtana odločitev
 5. zrel, ki je maturiral
 PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama
 B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka
-  mazza f
 1. gorjača; toskansko sprehajalna palica
 2. voj. hist. kij
 3. macola; kovaško kladivo
 4. šport kij (baseball); palica (golf):
 essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa
 5. glasba tolkač
 6. bot.
 mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
 mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
 mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
 mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)
-  máža (-e) f
 1. pog. pomata, crema:
 lepotilna maža crema di bellezza
 pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
 pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
 šport. maža za smuči sciolina
 2. (mazanje) unzione