Franja

Zadetki iskanja

  • manichino2 m maneken, krojaška, izložbena lutka:
    sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
    starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog
  • manico m (pl. -ci, -chi)

    1. ročaj, držaj:
    benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
    avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
    ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
    il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
    gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

    2. vrat (zvona)

    3. glasba vrat (pri godalih)

    4. aero krmilna palica
  • maniēra f

    1. način; navada; olika, obzirnost:
    ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
    in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
    si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
    non avere maniere biti neotesan
    ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

    2. umet. slog, stil; slabš. manira:
    la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • manjšína (-e) f minoranza; i meno:
    parlamentarna manjšina minoranza parlamentare
    narodna manjšina minoranza etnica
    biti, ostati v manjšini essere messo in minoranza
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • már1 (-a) m cura, briga, pensiero:
    ne biti mar, biti figo mar koga, česa non importare (qcn., qcs.), infischiarsene di
  • marcio

    A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

    1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

    2. gnojen

    3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
    avere torto marcio sploh ne imeti prav
    necessità marcia huda nuja
    essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
    essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
    a dispetto marcio prav za nalašč

    B) m

    1. gniloba, gnili del

    2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
    tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno
  • margherita f

    1. bot. velika marjetica, ivanjščica, bela kresnica (Leucanthemum vulgare):
    sfogliare la margherita smukati marjetico; pren. biti neodločen, mencati, pomišljati si

    2.
    margherite pl. kulin. (vrsta testenin)
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • marzapane m

    1. kulin. marcipan

    2. pren. poslastica, oblizek:
    essere fatto di marzapane pren. biti dober, prilagodljiv
  • marzo m marec:
    essere nato di marzo šalj. biti čudaški, malo čez les
  • matassa f

    1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
    arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
    dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
    avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki

    2. pren. klobko, zaplet:
    reggere la matassa biti zvodnik

    3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju)
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • maternità f

    1. materinstvo

    2. porodnišnica, porodniški oddelek

    3. materino ime in priimek

    4. porodniški dopust:
    essere in maternità biti na porodniškem dopustu

    5. relig.
    Vostra maternità prečastita mati prednica
  • materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
    PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • maturo

    A) agg.

    1. zrel:
    frutto maturo zrel sad

    2. zrel, zrelih let:
    essere maturo di anni biti v zrelih letih

    3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
    è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

    4. zrel, pretehtan:
    decisione matura pretehtana odločitev

    5. zrel, ki je maturiral
    PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

    B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka
  • mazza f

    1. gorjača; toskansko sprehajalna palica

    2. voj. hist. kij

    3. macola; kovaško kladivo

    4. šport kij (baseball); palica (golf):
    essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa

    5. glasba tolkač

    6. bot.
    mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
    mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
    mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
    mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)
  • máža (-e) f

    1. pog. pomata, crema:
    lepotilna maža crema di bellezza
    pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
    pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    šport. maža za smuči sciolina

    2. (mazanje) unzione