ostáli (-a -o) adj.
1. rimasto; sopravissuto
2. rimanente, restante, altro:
(v osmrtnicah) žalujoči ostali i familiari (del defunto)
Zadetki iskanja
- ostánek (-nka) m
1. resto, residuo, rimanente:
ostanek denarja il resto dei soldi
ostanek dneva il resto della giornata
2. pl. ostanki (deli celote, ki ne obstaja več) resti:
ostanki grajskega obzidja i resti della cinta del castello
3. pl. ostanki (kar se ne porabi) avanzi, rimasugli; pezze, scampoli; fondo, surplus:
ostanki od kosila avanzi del pranzo
tekstilni ostanki scampoli, pezze
4. resti mortali, cadavere, salma; knjiž. spoglie
5. mat. resto, avanzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
destilacijski ostanek residuo della distillazione
pal. fosilni ostanki resti fossili
arheol. ostanki paleolitika resti del paleolitico - ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja - ostríti (-ím) imperf.
1. affilare, aguzzare, arrotare:
ostriti nož affilare il coltello
ostriti svinčnik appuntire la matita
2. ekst. inasprire, rendere più rigoroso:
ostriti merila za ocenjevanje inasprire i criteri della valutazione
3. aguzzare; acuire:
ostriti vid, uho aguzzare la vista, le orecchie
ostriti okus affinare il gusto
4. ekst. inasprire; potenziare, aggravare:
ostriti napetost inasprire la tensione - osvájati (-am) | osvojíti (-ím) imperf., perf.
1. conquistare, occupare; espugnare:
osvojiti trdnjavo espugnare una fortezza
ponovno osvojiti riconquistare
2. pren. conquistare:
osvojiti najvišje vrhove conquistare le cime più alte
osvojiti tuja tržišča conquistare i mercati esteri
3. pren. conquistare, sedurre:
nasmeh, ki osvaja un sorriso seducente
4. (dobiti, dobivati) conquistare, vincere, aggiudicarsi:
osvojiti medaljo conquistare una medaglia
5. (naučiti se) conquistare, acquisire:
osvojiti znanje acquisire conoscenze
6. (sprejeti, sprejmati) approvare, accogliere:
osvojiti predlog accogliere una proposta - osvéstiti (-im) | osvéščati (-am)
A) perf., imperf.
1. rendere cosciente; responsabilizzare; sensibilizzare:
osveščati državljanje responsabilizzare i cittadini
politično osveščati mladino sensibilizzare politicamente i giovani
2. far rinvenire
B) osvéstiti se (-im se) | osvéščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. prendere, acquistare coscienza, diventare consci
2. rinvenire, riprendere coscienza, tornare in se - otájati (-am)
A) perf.
1. disgelare, sciogliere
2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere
B) otájati se (-am se) perf. refl.
1. sciogliersi
2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi
3. pren. migliorare:
odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - ottantanōve
A) agg. invar. devetinosemdeset
B) m invar.
1. številka devetinosemdeset
2. hist. leto 1789:
i principi dell'ottantanove načela devetinosemdesetega leta (francoske revolucije) - ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare
2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia
3. foderare, incartare
4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato
5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare
B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero - ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette - ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.
1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli
2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione
3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla - označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.
1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco
2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali
3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura
4. descrivere
5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare - ožémanje (-a) n
1. strizzatura, spremitura
2. pren. pelatura, spennatura:
ožemanje gostov pelatura, spennatura dei clienti, il pelare i clienti - ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.
1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
ožeti limono spremere un limone
pren. ožemati si možgane spremere le meningi
ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati
2. pren. estenuare, stremare
3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare - óžji (-a -e) adj. komp. od ozek
1. più stretto:
cesta postaja ožja la strada si fa più stretta
2. stretto, ristretto:
ožji krog cerchia ristretta
v ožjem pomenu in senso stretto
ožji sorodnik parente stretto
v najožjem krogu fra i più intimi - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - padiglione m
1. paviljon:
i padiglioni della fiera sejemski paviljoni:
tetto a padiglione gradb. štirikapna streha
2. šotor
3. posteljni baldahin
4. avto avtomobilska streha
5. anat.
padiglione auricolare uhelj
6. fasetirano dno (dragih kamnov) - pálček1 (-čka) m
1. mitol. nano; gnomo:
sedem palčkov i sette nani
vrtni palček gnomo da giardino
2. pren. nano, nanerottolo; šalj. moscerino
3. zool. scricciolo, sepaiola (Troglodytes troglodytes) - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame