Franja

Zadetki iskanja

  • ostáli (-a -o) adj.

    1. rimasto; sopravissuto

    2. rimanente, restante, altro:
    (v osmrtnicah) žalujoči ostali i familiari (del defunto)
  • ostánek (-nka) m

    1. resto, residuo, rimanente:
    ostanek denarja il resto dei soldi
    ostanek dneva il resto della giornata

    2. pl. ostanki (deli celote, ki ne obstaja več) resti:
    ostanki grajskega obzidja i resti della cinta del castello

    3. pl. ostanki (kar se ne porabi) avanzi, rimasugli; pezze, scampoli; fondo, surplus:
    ostanki od kosila avanzi del pranzo
    tekstilni ostanki scampoli, pezze

    4. resti mortali, cadavere, salma; knjiž. spoglie

    5. mat. resto, avanzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    destilacijski ostanek residuo della distillazione
    pal. fosilni ostanki resti fossili
    arheol. ostanki paleolitika resti del paleolitico
  • ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
    PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
    fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja
  • ostríti (-ím) imperf.

    1. affilare, aguzzare, arrotare:
    ostriti nož affilare il coltello
    ostriti svinčnik appuntire la matita

    2. ekst. inasprire, rendere più rigoroso:
    ostriti merila za ocenjevanje inasprire i criteri della valutazione

    3. aguzzare; acuire:
    ostriti vid, uho aguzzare la vista, le orecchie
    ostriti okus affinare il gusto

    4. ekst. inasprire; potenziare, aggravare:
    ostriti napetost inasprire la tensione
  • osvájati (-am) | osvojíti (-ím) imperf., perf.

    1. conquistare, occupare; espugnare:
    osvojiti trdnjavo espugnare una fortezza
    ponovno osvojiti riconquistare

    2. pren. conquistare:
    osvojiti najvišje vrhove conquistare le cime più alte
    osvojiti tuja tržišča conquistare i mercati esteri

    3. pren. conquistare, sedurre:
    nasmeh, ki osvaja un sorriso seducente

    4. (dobiti, dobivati) conquistare, vincere, aggiudicarsi:
    osvojiti medaljo conquistare una medaglia

    5. (naučiti se) conquistare, acquisire:
    osvojiti znanje acquisire conoscenze

    6. (sprejeti, sprejmati) approvare, accogliere:
    osvojiti predlog accogliere una proposta
  • osvéstiti (-im) | osvéščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rendere cosciente; responsabilizzare; sensibilizzare:
    osveščati državljanje responsabilizzare i cittadini
    politično osveščati mladino sensibilizzare politicamente i giovani

    2. far rinvenire

    B) osvéstiti se (-im se) | osvéščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. prendere, acquistare coscienza, diventare consci

    2. rinvenire, riprendere coscienza, tornare in se
  • otájati (-am)

    A) perf.

    1. disgelare, sciogliere

    2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
    otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere

    B) otájati se (-am se) perf. refl.

    1. sciogliersi

    2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi

    3. pren. migliorare:
    odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • ottantanōve

    A) agg. invar. devetinosemdeset

    B) m invar.

    1. številka devetinosemdeset

    2. hist. leto 1789:
    i principi dell'ottantanove načela devetinosemdesetega leta (francoske revolucije)
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ózek (ózka -o) adj.

    1. stretto, angusto:
    ozka cesta una strada stretta
    ozek prehod passaggio stretto
    ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

    2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
    ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

    3. stretto, ristretto, limitato:
    ozke hlače calzoni stretti
    obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
    stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
    med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
    anat. ozka medenica bacino stretto
    vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
    ozki film pellicola a passo ridotto
    lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
    žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
    pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
    anat. ozko črevo intestino digiuno
    obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
    geogr. ozek gorski prelaz forcella
    pren. ozek hodnik budello
    ozka luknja pertugio
    ekst. ozka proga stria
    alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
    ozka ulica angiporto, calle, vicolo
    gastr. ozki rezanci bavette
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • ožémanje (-a) n

    1. strizzatura, spremitura

    2. pren. pelatura, spennatura:
    ožemanje gostov pelatura, spennatura dei clienti, il pelare i clienti
  • ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

    1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
    ožeti limono spremere un limone
    pren. ožemati si možgane spremere le meningi
    ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

    2. pren. estenuare, stremare

    3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare
  • óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

    1. più stretto:
    cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

    2. stretto, ristretto:
    ožji krog cerchia ristretta
    v ožjem pomenu in senso stretto
    ožji sorodnik parente stretto
    v najožjem krogu fra i più intimi
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • padiglione m

    1. paviljon:
    i padiglioni della fiera sejemski paviljoni:
    tetto a padiglione gradb. štirikapna streha

    2. šotor

    3. posteljni baldahin

    4. avto avtomobilska streha

    5. anat.
    padiglione auricolare uhelj

    6. fasetirano dno (dragih kamnov)
  • pálček1 (-čka) m

    1. mitol. nano; gnomo:
    sedem palčkov i sette nani
    vrtni palček gnomo da giardino

    2. pren. nano, nanerottolo; šalj. moscerino

    3. zool. scricciolo, sepaiola (Troglodytes troglodytes)
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame