luna f
1.  mesec, luna:
 luna nuova mlaj
 luna piena ščip, polna luna
 mezza luna polmesec
 abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
 con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
 volere la luna pren. zahtevati nemogoče
2.  mesec:
 luna di miele pren. medeni tedni
 avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen
3.  igre mond (pri taroku)
PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
 Zadetki iskanja
-  lungo
 A) agg. (m pl. -ghi)
 1. dolg:
 lungo disteso kot je dolg in širok
 fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
 abito lungo dolga večerna obleka
 fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
 avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
 avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
 avere la vista lunga pren. daleč videti
 saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
 2. dolg, visok:
 essere più largo che lungo biti širši kot daljši
 3. (časovno) dolg:
 lungo viaggio dolgo potovanje
 a lungo andare sčasoma
 a lungo dolgo, dolgotrajno
 mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
 farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
 a lunga scadenza dolgoročen
 4. (lento) počasen:
 essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
 5. redek, pog. dolg:
 caffè lungo dolga kava
 6. jezik dolg
 PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
 B) avv. daleč, predaleč
 C) prep.
 1. vzdolž, ob:
 lungo il fiume vzdolž reke
 2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
 lungo i secoli v stoletjih
 Č) m dolžina, oddaljenost:
 misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
 per il lungo e il largo po dolgem in počez
-  lupo
 A) m
 1. zool. volk (Canis lupus):
 avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
 tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
 in bocca al lupo! srečno!
 lupo di mare pren. morski volk
 lupo mannaro volkodlak
 2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
 3. med. lupus
 PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
 lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
 chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
 chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
 B) agg. invar.
 cane lupo volčjak
 pesce lupo luben (Labrax lupus)
-  lútka (-e) f
 1. (ročna) burattino; (viseča) marionetta; (sicilijanska) pupo:
 gledališče ročnih lutk teatro dei burattini
 iti gledat lutke andar ai burattini
 2. manichino; burattino:
 biti lutka v rokah nekoga essere burattino nelle mani di qcn.
 muzej voščenih lutk museo delle cere
 3. (punčka) bambola
-  maccherone m
 1.
 maccheroni pl. kulin. makaroni:
 essere come il cacio sui maccheroni pren. biti prav, priti kot naročeno
 2. pren. bedak, tepec:
 maccherone senza sale kmetavzar, tepec
-  máček1 (-čka) m
 1. gatto, gatta:
 maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
 splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
 priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto
 2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione
 3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)
 4. les. leva ad uncino
 5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello
 6. voj., hist. corvo
 7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
 biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
 biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
 režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
 inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
 agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
 mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
 petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
-  máčka (-e) f
 1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
 mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
 mačke se gonijo i gatti sono in fregola
 mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
 pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
 biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
 prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
 angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese
 2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
 da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
 pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
 pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
 pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
 pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
 igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
 zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
 zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
 morska (zamorska)
 mačka cercopiteco (Cercopithecus)
 PREGOVORI:
 osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
 kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
 kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
 še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
-  madia f krušna skrinja:
 avere la madia piena pren. biti dobro založen
 esser fatto nella stessa madia pren. biti podoben
-  madre
 A) f
 1. mati:
 divenire madre zanositi; roditi
 per parte di madre po materini strani
 succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
 fare da madre a qcn. biti komu mati
 2. relig. sestra:
 madre superiora prednica
 3. pren. mati; vir, vzrok
 4. matrica
 5.
 dura madre anat. trda možganska opna
 pia madre mehka možganska opna
 B) agg.
 1.
 lavoratrice madre mati delavka
 2.
 idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
 lingua madre (madrelingua) materni jezik
 casa madre relig. matična hiša
 regina madre kraljica mati
 scena madre gled. ključni prizor
-  magazzino m
 1. skladišče:
 magazzino generale trgov. javno skladišče
 essere un magazzino di erudizione pren. biti strašno učen
 2. skladišče, skladiščena roba
 3.
 grande magazzino trgov. veleblagovnica
-  maggiore
 A) agg.
 1. večji, višji:
 il maggiore največji, najvišji
 la maggiore parte večji del, večina
 andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
 do maggiore glasba C-dur
 2. pomembnejši, najpomembnejši:
 opere maggiori lit. pomembnejša dela
 3. voj.
 caporal maggiore vodnik
 sergente maggiore narednik
 stato maggiore generalštab
 4. starejši:
 sorella maggiore starejša sestra
 maggiore età polnoletnost
 B) m
 1. starejši; hierarhično višji
 2. voj. major
 3.
 i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
-  maglia f
 1. zanka, petlja; člen (verige):
 gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
 rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
 cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke
 2. majica:
 maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
 fare la maglia, lavorare a maglia plesti
 lavoro a maglia pletenina
 3. šport majica:
 maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
 vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)
 4.
 camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca
-  máj (-a) m
 1. maggio:
 pren. biti v maju essere nel fiore della giovinezza
 2. nareč. (mlaj) maio
-  malandato agg. propadel, zanemarjen, v slabem stanju:
 essere malandato in salute biti slabega zdravja
-  male
 A) avv.
 1. slabo:
 comportarsi male slabo se obnašati
 dire male di qcn. opravljati koga
 2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
 di male in peggio zmeraj slabše
 essere male in arnese pren. biti v slabi koži
 restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
 sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
 vestire male slabo, neprimerno se oblačiti
 3. slabo, nepravilno, nepopolno:
 pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati
 B) inter. slabo:
 non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!
 C) m
 1. zlo; krivda, greh:
 genio del male zli duh, zlobnež
 2. zlo, škoda:
 andare a male pokvariti se, iti po zlu
 aversene a male biti užaljen
 voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo
 3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
 mal caduco božjast
 mal di denti zobobol
 mal di mare morska bolezen
 mal sottile jetika, sušica
 mal di testa glavobol
 sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
 mal del paese pren. domotožje
 4. bot. bolezen
 PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
 non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
 chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
-  máli (-ega)
 A) m bambino, piccolo; figliolo
 B) máli (-a -o) adj.
 1. (določna oblika od majhen) piccolo:
 mali prst mignolo
 male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
 mala vrata porticina
 mala kmetija piccolo podere, poderetto
 mala buržoazija piccola borghesia
 mala trgovina commercio al minuto
 geogr. Mala Azija Asia Minore
 hist. Pipin Mali Pipino il Breve
 2.
 mala potreba bisogno piccolo
 iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
 hist. mala antanta Piccola Intesa
 lov. mala divjad selvaggina minuta
 publ. mala Evropa piccola Europa
 mala južina merenda
 fiz. mala kalorija millicaloria
 bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
 nareč. mala krivina piccola curvatura
 šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
 mala plošča disco (fonografico)
 šah. mala rokada arrocco corto
 zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
 bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
 male živali bestiame minuto
 publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
 šport. mali golf minigolf
 rel. mali greh peccato veniale
 mali hlapec garzone
 mali kmet piccolo contadino
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
 mali lov caccia minuta
 astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
 anat. mali možgani cervelletto
 šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
 gled. mali oder teatro sperimentale
 časn. mali oglasi piccoli annunci
 mali lastnik piccolo proprietario
 zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
 rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
 bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
 mali bratranec cugino di secondo grado
 publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
 pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
 pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
 pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
 zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
 zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
 muz. mala flavta ottavino
 anat. mala pečica piccolo omonto
 biol. mala rdeča krvnička microcita
 zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
 zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
 šport. male tekmovalne sani slittino
 anat. male sramnice ninfe
 mali avto utilitaria; ekst. seicento
 iron. mali bog nume
 zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
 zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
 bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
 anat. mali jeriček ugola
 zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
 zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
 geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
 bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
 zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
 zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
 zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
 zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
 zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
 zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
 geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo
 C) máli (-a -o) m, f, n
 1.
 (ta) mali bambino
 od malega da bambino
 evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
 evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
 mala (črka) (lettera) minuscola
 2. malo:
 malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
 vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
 malo po malem a poco a poco, pian piano
 biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
 popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
 kaj malega pojesti mangiare due bocconi
 znati do malega vse sapere proprio tutto
 zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
 pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
 Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
 PREGOVORI:
 iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
 kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
-  mamma
 A) f
 1. pog. mama, mati:
 essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
 essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
 la mamma del vino vinska usedlina
 come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila
 2. pren. mati
 B) inter.
 mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
-  maneggiare v. tr. (pres. maneggio)
 1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
 maneggiare la cera gnesti vosek
 maneggiare il pennello slikati
 maneggiare la marra kmetovati
 maneggiare le reti biti ribič, ribariti
 maneggiare la melodia pren. komponirati
 maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
 maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati
 2. pren. upravljati:
 maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja
-  mangiare
 A) v. tr. (pres. mangio)
 1. jesti:
 mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
 mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
 mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
 mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
 mangiare di magro postno jesti
 mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
 mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
 mangia e dormi pren. lenuh
 mangiare alla carta jesti po naročilu
 far da mangiare skuhati
 PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
 2. žreti, požirati (tudi pren.):
 mangiarsi il fegato žreti se od jeze
 mangiarsi la parola pren. snesti besedo
 mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
 3. razjedati:
 la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
 4. porabiti, potrošiti
 5. pognati, zapraviti
 PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
 o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
 il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
 l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
 B) m jed; obrok
-  manica f
 1. rokav:
 mezza manica narokavnik; pren. pisarček
 in maniche di camicia brez suknjiča
 rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
 è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
 essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
 essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
 avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut
 2. ekst.
 manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz
 3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
 una manica di furfanti lopovska drhal
 4. pren. dobra mera:
 si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili