Franja

Zadetki iskanja

  • luna f

    1. mesec, luna:
    luna nuova mlaj
    luna piena ščip, polna luna
    mezza luna polmesec
    abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
    con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
    volere la luna pren. zahtevati nemogoče

    2. mesec:
    luna di miele pren. medeni tedni
    avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

    3. igre mond (pri taroku)
    PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • lútka (-e) f

    1. (ročna) burattino; (viseča) marionetta; (sicilijanska) pupo:
    gledališče ročnih lutk teatro dei burattini
    iti gledat lutke andar ai burattini

    2. manichino; burattino:
    biti lutka v rokah nekoga essere burattino nelle mani di qcn.
    muzej voščenih lutk museo delle cere

    3. (punčka) bambola
  • maccherone m

    1.
    maccheroni pl. kulin. makaroni:
    essere come il cacio sui maccheroni pren. biti prav, priti kot naročeno

    2. pren. bedak, tepec:
    maccherone senza sale kmetavzar, tepec
  • máček1 (-čka) m

    1. gatto, gatta:
    maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
    splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
    priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

    2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

    3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

    4. les. leva ad uncino

    5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

    6. voj., hist. corvo

    7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
    biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
    biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
    režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
    inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
    agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
    mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
    petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • madia f krušna skrinja:
    avere la madia piena pren. biti dobro založen
    esser fatto nella stessa madia pren. biti podoben
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • magazzino m

    1. skladišče:
    magazzino generale trgov. javno skladišče
    essere un magazzino di erudizione pren. biti strašno učen

    2. skladišče, skladiščena roba

    3.
    grande magazzino trgov. veleblagovnica
  • maggiore

    A) agg.

    1. večji, višji:
    il maggiore največji, najvišji
    la maggiore parte večji del, večina
    andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
    do maggiore glasba C-dur

    2. pomembnejši, najpomembnejši:
    opere maggiori lit. pomembnejša dela

    3. voj.
    caporal maggiore vodnik
    sergente maggiore narednik
    stato maggiore generalštab

    4. starejši:
    sorella maggiore starejša sestra
    maggiore età polnoletnost

    B) m

    1. starejši; hierarhično višji

    2. voj. major

    3.
    i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
  • maglia f

    1. zanka, petlja; člen (verige):
    gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
    rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
    cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke

    2. majica:
    maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
    fare la maglia, lavorare a maglia plesti
    lavoro a maglia pletenina

    3. šport majica:
    maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
    vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)

    4.
    camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca
  • máj (-a) m

    1. maggio:
    pren. biti v maju essere nel fiore della giovinezza

    2. nareč. (mlaj) maio
  • malandato agg. propadel, zanemarjen, v slabem stanju:
    essere malandato in salute biti slabega zdravja
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • mamma

    A) f

    1. pog. mama, mati:
    essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
    essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
    la mamma del vino vinska usedlina
    come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

    2. pren. mati

    B) inter.
    mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
  • maneggiare v. tr. (pres. maneggio)

    1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
    maneggiare la cera gnesti vosek
    maneggiare il pennello slikati
    maneggiare la marra kmetovati
    maneggiare le reti biti ribič, ribariti
    maneggiare la melodia pren. komponirati
    maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
    maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati

    2. pren. upravljati:
    maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili