léto1 (-a) n
1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno
2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi
3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico
4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta
6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
Zadetki iskanja
- lētto m
1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja
2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona
3. ekst. ležišče
4. stelja
5. struga
6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev - lèv (lêva) m
1. zool. leone (Felis leo); pren.
boriti se kot lev battersi come un leone
pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco
2. pren. (neustrašen moški) leone
3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
lev družabnih prireditev idolo del jet-set
salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero
4. astr.
Lev Leone
5. film.
zlati lev Leon d'oro
pal. jamski lev leone delle caverne
zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens) - lēva2 f
1. voj. nabor:
essere di leva biti na nabornem spisku, služiti vojsko
2. voj. naborniki, letnik - lì avv.
1. tam; tja:
ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)
2. (podkrepitev) tam:
lì muoviti! ti tam, zgani se!
3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
essere lì lì per pripravljati se na kaj
essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš
4.
di lì, da lì odtod
giù di lì približno, okoli
5.
per lì ondod
lì per lì sprva:
lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel - líce (-a) n
1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto
2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato
3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto
4. (pročelje) facciata
5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità
6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.
7. lov. guanciale (sul calcio del fucile) - limone
A) m
1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)
2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški
B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza - linea f
1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta
2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja
3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje
4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla
5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost
6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka
7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti
8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom
9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke
10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja
11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta
12. koleno:
linea maschile moško koleno
13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - lira1 f
1. lira:
lira sterlina (angleški) funt
2. ekst. denar:
non avere una lira biti suh, biti brez fičnika
non valere una lira ne biti vreden počenega groša - líter (-tra) m
1. litro; bottiglia, recipiente da un litro
2. pog. litro di vino:
pren. biti pogumen pri litru avere la baldanza dell'ubriaco - ljúbo adv.
1. amorevolmente; ekst. lievemente:
vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza
2. (v povedni rabi)
biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace - ljubosúmen (-mna -o) adj.
1. geloso:
ljubosumen mož, ljubosumna žena marito geloso, moglie gelosa
biti ljubosumen na koga essere geloso di qcn., soffrire di gelosia per qcn.
2. invidioso - locomotiva f lokomotiva:
locomotiva a vapore parna lokomoviva
locomotiva elettrica električna lokomotiva
sbuffare come una locomotiva šalj. sopihati kot lokomotiva
fumare come una locomotiva šalj. kaditi kot Turek
fare da locomotiva pren. publ. biti lokomotiva - lōde f
1. hvala, pohvala:
parlare in lode di qcn. hvaliti koga
cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
tornare a lode di qcn. biti komu v čast
senza infamia e senza lode povprečen
2. zasluga, vrlina
3. šol.
laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
dieci con lode odlična ocena s pohvalo - lōlla f
1. (pula) pleva
2. žlindra
3.
esser di lolla pren. biti mlahav, brez moči - lombo m
1. anat. ledja:
avere buoni lombi pren. biti plečat, močen
2. kulin. ledvena pečenka - lontano
A) agg.
1. daljen, daleč ležeč, oddaljen
2. odsoten
3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno
4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln
5. pren. nejasen, nedoločen
B) avv.
1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga
2.
lontano da, di od daleč - lučáj (-a) m lancio; tiro:
biti oddaljen dober lučaj essere a un tiro di schioppo - lumicino m pomanjš. od ➞ lume lučca:
cercare qcs. col lumicino pren. iskati kaj z lučjo
essere al lumicino pren. biti pri zadnjih zdihljajih