Franja

Zadetki iskanja

  • hrána (-e) f

    1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
    rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
    kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
    dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
    domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
    najljubša hrana il piatto preferito
    suha, topla hrana piatto freddo, caldo
    pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

    2. pren. nutrimento, cibo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
    imeti koga na hrani tenere uno a pensione
    poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
    biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
    pren. topovska hrana carne da cannone
  • hraníti2 (-im)

    A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
    hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
    hraniti živino dar da mangiare alle bestie

    2. mantenere

    3. knjiž. ekst. alimentare:
    radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

    B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
    ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
    hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa
  • hrbteníca (-e) f

    1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
    upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

    2. pren. spina dorsale:
    črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navt. ladijska hrbtenica paramezzale
    med. deformacija hrbtenice scoliosi
    pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
    pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudíčev (-a -o) adj.

    1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
    nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
    hudičevi naklepi disegni diabolici
    hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
    kem. hudičevo olje anidride solforica

    2. pren. del diavolo:
    rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

    3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
    hudičevi časi tempi brutti
    hudičevo vreme tempo pessimo

    4. pren. (v povedni rabi)
    biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
    biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda
  • hudó adv.

    1. molto, assai; gravemente:
    hudo podražiti rincarare (di) molto
    hudo zebsti fare un gran freddo
    biti hudo bolan essere gravemente ammalato
    biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
    hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

    2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
    hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

    3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
    materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
    biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
    biti hudo po domu avere nostalgia della casa
    hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
    hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
    s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
    pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
    nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
  • hudobíja (-e) f cattiveria:
    sama hudobija ga je è la cattiveria in persona
  • hváliti (-im)

    A) imperf. ➞ pohvaliti

    1. lodare, elogiare; esaltare:
    gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
    pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

    2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
    hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
    rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

    B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
    ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • ideál (-a) m ideale:
    boriti se za ideal lottare per un ideale, perseguire un ideale
    ideali svobode in pravičnosti ideali di libertà e giustizia
    družbeni, politični, verski ideal ideale sociale, politico, religioso
    ideal lepote, čednosti ideale di bellezza, di virtù
  • identificare

    A) v. tr. (pres. identifico)

    1. istiti, imeti kaj za isto:
    identificare due concetti istiti, enačiti dva pojma

    2. identificirati; ugotoviti, ugotavljati; določiti, določati istovetnost

    B) ➞ identificarsi v. rifl. (pres. mi identifico)

    1. poistovetiti se; vživeti se:
    l'attore si è identificato perfettamente nel personaggio igralec se je imenitno vživel v lik

    2. biti istoveten, isti
  • igiēnico agg. (m pl. -ci)

    1. higieničen, higienski:
    assorbente igienico higienski vložek

    2. higienski:
    impianti igienici gradb. sanitarije

    3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
    è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati
  • ignoranza f

    1. nevednost, nepoznavanje:
    la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja

    2. neznanje, neizobraženost

    3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
    comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
    PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti
  • ígra (-e) f

    1.
    a) šport. gioco:
    hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
    mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
    b) recitazione, interpretazione
    c) muz. il suonare:
    igra na violino il suonare il violino
    č) gioco:
    igra s kartami gioco di carte
    družabne igre giochi di società
    hazardna igra gioco d'azzardo

    2. ekst. pren. gioco:
    igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

    3. gled., film., rad.
    gledališka igra opera teatrale; commedia
    radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

    4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
    spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
    igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna igra gioco di parole
    igra narave il gioco delle forze della natura
    pren. kraljevska igra scacchi
    šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
    hist. viteške igre tornei
    napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
    pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • imbarcare

    A) v. tr. (pres. imbarco)

    1. navt. vkrcati

    2. natovoriti, natovarjati

    3. navt.
    imbarcare acqua:
    la nave imbarca acqua v ladjo vdira voda

    4. pren. zaplesti (koga v kako zadevo); pog. koga potunkati

    B) ➞ imbarcarsi v. rifl. (pres. mi imbarco)

    1. navt. vkrcati se:
    imbarcarsi su una nave vkrcati se na ladjo

    2. ekst. šalj. iti, spraviti se (v vozilo)

    3. pren. zaplesti se:
    si è imbarcato in una brutta avventura zapletel se je v nevarno pustolovščino

    4. pog. zaljubiti se, zatrapati se
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • imenováti (-újem)

    A) imperf.

    1. dare un nome, chiamare:
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

    2. nominare

    3. (izbrati) nominare. eleggere

    4. dire, chiamare, ritenere:
    imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

    B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
    ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino