gŕlo (-a) n
1. laringe; gola; strozza:
(kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola
2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)
3. publ.
ozko grlo strozzatura
4. adv.
iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti suho grlo aver sete
pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola
Zadetki iskanja
- gŕm (-a) m cespuglio, arbusto:
okrasni grm cespuglio ornamentale
brinov, jasminov grm cespuglio di ginepro, di gelsomino
leskov grm nocciolo
pren. to ne raste za vsakim grmom non si trova dappertutto
za tem grmom tiči zajec questo è il nocciolo - grméti (-í)
A) imperf. impers. ➞ zagrmeti tuonare
B) grméti (-ím) imperf.
1. tuonare, rombare; strepitare
2. pren. piombare; rovinare:
nesreča za nesrečo mu grmi na glavo gli è piombata addosso una disgrazia dopo l'altra
pren. vse grmi na kup tutto rovina - grōsso
A) agg.
1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec
2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah
3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena
4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina
5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti
6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš
B) m
1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš
2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote
3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se
4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno - grozíti (-ím)
A) imperf. ➞ zagroziti
1. minacciare:
rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare
2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse
3. atterrire; incutere terrore, spavento:
samota jo grozi la solitudine la atterrisce
B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.
1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi
2. (bati se) temere, aver paura - grozôta (-e)
A) f atrocità, orrore:
vojne grozote le atrocità della guerra
B) adv. (izraža zgražanje, ogorčenje) terribile, vergognoso:
grozota, kaj počne današnja mladina è vergognoso quello che fanno i giovani d'oggi - grugnire
A) v. intr. (pres. grugnisco)
1. kruliti
2. neprijetno, neprimerno govoriti
B) v. tr. momljati:
grugnì un saluto e si allontanò zamomljal je v pozdrav in se oddaljil - guadagnare
A) v. tr. (pres. guadagno)
1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad
2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog
3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga
B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša - guardia f
1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)
2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža
3. voj. stražar
4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda
5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!
6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji
7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.) - guarire
A) v. tr. (pres. guarisco) ozdraviti (tudi pren.):
guarire qcn. dalla pigrizia ozdraviti koga lenobe
B) v. intr. ozdraveti, okrevati (tudi pren.):
è guarito dal vizio del fumo opustil je kajenje
PREGOVORI: il tempo guarisce i mali preg. čas zaceli vse rane - guastare
A) v. tr. (pres. guasto)
1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost
2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo
3. pren. kvariti, spriditi
B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi
C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)
1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo
2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok - guizzare v. intr. (pres. guizzo)
1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno
2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - gvíšno adv. pog. sicuramente, di sicuro:
pog. počasi pa gvišno chi va piano va sano e va lontano - harmoníja (-e) f
1. ekst. (ubranost, skladnost) armonia:
barvna harmonija armonia di colori
harmonija oblike in vsebine armonia di contenuto e forma
2. muz. armonia - híša (-e) f
1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto
2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale
3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale
4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)
5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa - hláče (hláč) f pl.
1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio
2. teh. tubo a Y - hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
strojn. hod bata corsa del pistone
strojn. mrtvi hod marcia in folle - hodíti (-im) imperf.
1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni
2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi
3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze
4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo
5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti
1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente
2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.
3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando
4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?
5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare
6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare