riscontro m
1. primerjanje, primerjava; kolacija; pregled, kontrola:
mettere a riscontro primerjati
riscontro dei codici kolacija rokopisov
2. ekon. preveritev, revizija:
riscontro dei conti preveritev računov
3.
fare riscontro ujemati se
avere riscontro in qcs. ustrezati čemu
4. ugotovitev, odkritje
5. potrdilo
6. prepih
7. mehan. ujemanje, skladanje (npr. med utorom in grebenom)
8. trgov. odgovor (pismo):
in riscontro alla vostra lettera v odgovor na vaše pismo
Zadetki iskanja
- rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - ristretto
A) agg.
1. stisnjen, zaprt
2. pren. ozek, strog
3. omejen; majhen:
in senso ristretto v ožjem pomenu
4. znižan (cena):
vendere a prezzi ristretti prodajati po znižanih cenah
5. krepek, močen, gost, zgoščen:
brodo ristretto kulin. krepka juha
caffè ristretto kulin. močna kava
sugo ristretto kulin. gosta omaka
in ristretto zgoščen, na kratko
6. pren. omejen, malenkosten, ozkosrčen:
uomo di vedute ristrette človek omejenih pogledov
B) m
1. povzetek
2. kulin. krepka juha
3.
in ristretto skratka - rìt (ríti) f
1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia
2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo
3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere - ritrarre*
A) v. tr. (pres. ritraggo)
1. nazaj potegniti, potezati; pren. odvrniti, odvračati
2. dobiti, pridobivati, doseči, dosegati (tudi pren.):
ritrarre guadagno (da) zaslužiti (od)
dall'esperienza ha ritratto grande ammaestramento izkušnja ga je lepo izučila
3. upodobiti, upodabljati; slikati; ekst. prikazati, opisati:
ritrarre un paesaggio slikati krajino
ritrarre in bianco e nero, a colori posneti v črno-beli tehniki, v barvah
4. dvigniti, dvigovati, prejeti (denar)
B) ➞ ritrarsi v. rifl. (pres. mi ritraggo) umakniti, umikati se; odstopiti, odstopati:
ritrarsi da un proposito odstopiti od namere - rób (-a) m
1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso
2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia
3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave
4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia - rogna f
1. med. (scabbia) garje
2. bot., agr.
rogna nera delle patate krompirjeva plesen (Synchytrium endobioticum)
rogna nera dell'ulivo oljkov rak
3. pren. pog. sitnost, nadloga (oseba, stvar); napaka, pregreha:
andare in cerca di rogne pren. nakopati si sitnosti, težave
grattar la rogna a qcn. koga premlatiti - rôjen (-êna -o) adj.
1. nato:
prezgodaj rojeni otroci bambini nati prematuri
rojen v znamenju škorpijona nato nel segno dello Scorpione
Ana Zore, rojena Terlin Ana Zore nata Terlin, Ana Terlin in Zore
rojen po očetovi smrti postumo
rojen po sedmih mesecih settimino
2. (ki ima veliko mero sposobnosti za kaj) nato:
rojen za pilota è un pilota nato
rojen za velika dejanja destinato a grandi imprese
3. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) nato, autentico; region. patocco:
njegov oče je rojen Tržačan suo padre è un triestino patocco - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - Rōma f geogr. Rim:
Roma eterna večno mesto
dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim - rompere*
A) v. tr. (pres. rompo)
1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!
2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico
3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje
4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)
5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor
B) v. intr.
1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)
2. vulg. nadlegovati; tečnariti
3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok
4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove
C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo - rópati (-am) imperf.
1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
ropati karavane depredare le carovane
ropati banke rapinare, scassinare le banche
ropati trgovine depredare i negozi
sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città
2. sfruttare - rosso
A) agg.
1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu
2. polit. rdeč
B) m
1. rdeča barva
2. kem. rdečilo
3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska
4. polit. rdeč, rdečkar
5.
rosso d'uovo rumenjak
6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen
7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež - rotta1 f
1. prelom:
a rotta di collo pren. na vrat na nos
essere in rotta con qcn. pren. biti sprt s kom
2. hidravl. popustitev nasipa
3. poraz:
mettere in rotta poraziti - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - sacrificio m (pl. -ci)
1. relig. žrtev; žrtvovanje:
sacrificio cruento, incruento krvavo, nekrvavo žrtvovanje
fare un sacrificio in onore a Giunone žrtvovati Junoni
2. relig.
sacrificio divino, sacrificio dell'altare, sacrificio della Messa sveta maša
3. žrtev, darovanje:
fare sacrificio di sé darovati svoje življenje
4. žrtev, požrtvovalnost, odpovedovanje:
studiare a costo di grandi sacrifici požrtvovalno študirati - salire*
A) v. intr. (pres. salgo)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo
3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled
4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo
B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah - saltare
A) v. intr. (pres. salto)
1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti
2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj
4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)
B) v. tr.
1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo
2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati
3. kulin. (v olju, maslu) pražiti
4. naskočiti (pri parjenju) - salto1 m
1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev
2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce
3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne
4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile
5. (višinska) razlika
6. kulin.
al salto pražen (jed)