Franja

Zadetki iskanja

  • zrožljáti (-ám) perf. risuonare, tintinnare:
    kovanci so zrožljali na tla le monete caddero tintinnando
  • zúnaj

    A) adv.

    1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
    zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

    2. fuori:
    večerjati zunaj cenare fuori
    pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

    B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
    stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
    zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
    biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
    roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
    jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
    šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
    polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario
  • zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare, ingrandire

    2. aumentare, accrescere

    B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

    1. ingrandirsi, allargarsi:
    razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

    2. aumentare, crescere, intensificarsi:
    zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura
  • zvečíne adv.

    1. perlopiù:
    pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

    2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
    na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare:
    zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
    zvišati plače aumentare gli stipendi
    zvišati kazen aggravare la pena
    zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

    B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
    vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
    življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita
  • zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

    1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

    2. (zapeljati) fuorviare

    3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
    njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
    zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
    tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

    4. arruffianare:
    knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
    star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.
  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • zvŕst (-í) f

    1. specie, varietà:
    slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
    zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

    2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
    proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
    pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

    3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
    ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

    4. agr. sorta, specie:
    zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

    5. gozd. varietà:
    zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

    6. voj. arma:
    sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto
  • žerjávica (-e) f

    1. brace:
    razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
    žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
    njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

    2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
    pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
    dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
    za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
    hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti
  • žêzlo (-a) n

    1. scettro:
    žezlo in krona lo scettro e la corona

    2. pren. (vladavina) dominio, regno:
    naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žréti (žrèm)

    A) imperf.

    1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
    žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
    žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
    žreti tablete prendere, consumare compresse
    pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

    2. pren. mordere; distruggere, consumare:
    žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
    jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

    3. (razjedati) corrodere:
    rja žre železo la ruggine corrode il ferro

    4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
    skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

    5. pog. rodere, molestare

    6. pren. consumare:
    avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
    pren. žreti knjige divorare libri
    žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
    PREGOVORI:
    velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

    B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

    1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
    žreti se od jeze rodersi di rabbia
    žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

    2. pog. (prepirati se) litigare
  • žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
    veselo žvižgati fischiettare allegramente
    lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

    2. fischiare, sibilare:
    krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
    iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
    videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

    B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene
Število zadetkov: 1039