Franja

Zadetki iskanja

  • uōvo m (f pl. -va)

    1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra

    2. (kokošje) jajce:
    bianco, chiara d'uovo beljak
    rosso d'uovo rumenjak
    uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
    uovo benedetto pirh
    uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
    uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
    uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
    uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
    uovo al tegame kulin. jajce na oko
    l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
    la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
    pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
    pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
    testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    è come bere un uovo pren. nič lažjega
    essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
    guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene

    3. ekst.
    uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
    uovo di neve kulin. snežna kepa
    uovo da rammendo goba za krpanje
    PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • upodábljati (-am) | upodóbiti (-im) imperf., perf. raffigurare, rappresentare, modellare, ritrarre; knjiž. effigiare, ekst. interpretare:
    upodabljati pravico kot žensko s tehtnico raffigurare la giustizia come una donna che brandisce una bilancia
    upodabljati v kamen, z barvami modellare nella pietra, ritrarre a colori
    gled. upodabljati glavnega junaka interpretare il protagonista
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom
  • ustrelíti (-ím) perf.

    1. sparare, fucilare; lov. abbattere:
    ustreliti s pištolo, s puško sparare con la pistola, col fucile
    ustreliti medveda abbattere un orso
    pren. ustreliti kot iz topa sparare la risposta

    2. pren.
    ustreliti z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
    pog. pren. ustreliti kozla fare una gaffe
    ustreliti v prazno fare cilecca
    ustreliti mimo spararla grossa
  • ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, creare, formare:
    Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
    ustvariti družino formare una famiglia

    2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
    ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

    3. creare:
    ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
    pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
    prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

    B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
    ustvariti si predstavo farsi un'idea
    ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi
  • ustvárjen (-a -o) adj.

    1. creato, fatto, prodotto

    2. ekst. fatto, tagliato:
    fant je kot ustvarjen zanjo il giovane è come fatto (su misura) per lei
  • úš (-í) f

    1. zool. pidocchio, pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus);
    uši grizejo i pidocchi pungono
    imeti uši avere i pidocchi
    obirati, odpravljati, uničevati uši pulirsi dei pidocchi, spidocchiarsi
    imeti denarja kot berač uši avere soldi a palate
    saj ga bodo uši pojedle è pieno di pidocchi
    v zaporu rediti uši stare in prigione a farsi mangiare dai pidocchi
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    listna uš pidocchio delle piante, afide (Curculionidae); pidocchio della carpa (Argulus foliaceus); pidocchio del pube (Phthirus pubis), piattola

    2. pren. pidocchio, uomo spilorcio, sfruttatore
  • užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

    1. mangiare, consumare; prendere:
    danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

    2. godere, godersi, assaporare:
    uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

    3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
    užiti strah, veselje provare paura, gioia
    uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

    4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
    uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
    uživati olajšave godere di facilitazioni
    uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
    uživati imuniteto godere dell'immunità

    5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
    uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

    6. godersela, passarsela:
    mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

    7. provar piacere, godere:
    uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
    uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
    uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
    uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
    uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
    pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
    uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
    uživati v kosilu fare onore al pranzo
  • v, V f, m (črka) v:
    V maiuscola, v minuscolo veliki V, mali v
    v come Venezia ptt v kot Velenje (pri črkovanju)
    antenna a V V antena
    scollatura a V V izrez
    valle a V geogr. rečna dolina
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • vaporiēra f parna lokomotiva:
    fumare come una vaporiera kaditi se kot iz dimnika, kaditi kot Turek
  • varováti (-újem)

    A) imperf.

    1. custodire, difendere, guardare, essere a guardia:
    dlake varujejo žival pred mrazom i peli difendono l'animale dal freddo

    2. (prizadevati si, da se kaj ohrani) custodire:
    varovati skrivnost custodire un segreto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. varovati mrliča vegliare il morto
    jur. varovati pravico difendere, tutelare il diritto
    varovati kot punčico svojega očesa custodire come la pupilla dei propri occhi
    bog varuj povedati komu! guai dire a qcn.!

    B) varováti se (-újem se) imperf. refl. (izogibati se) guardarsi (da):
    varovati se slabe družbe guardarsi dalle cattive compagnie
  • vážen (-žna -o) adj.

    1. importante; rilevante; principale:
    važna novica notizia importante
    važen podatek dato importante, rilevante

    2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
    šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza

    3. star. (resen, tehten) serio, grave:
    z važnim glasom con voce, con aria grave
  • vbóčen (-a -o) adj. curvato, curvo (in dentro); concavo:
    mat. vbočeni kot angolo ottuso
  • vbókel (-kla -o) adj. concavo:
    mat. vbokli kot angolo ottuso
  • včéraj adv. ieri (tudi pren.):
    včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
    spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
    pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
    pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
    pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
    saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri!
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno