insegna f
1. znamenje; pl. insignije:
deporre le insegne odpovedati se funkciji
2. grb; znak; simbol
3. pren. geslo, načelo:
la sua insegna è vivere e lasciar vivere njegovo geslo je živeti in pustiti živeti
4. zastava:
militare sotto le insegne di un partito biti aktiven član stranke
5. izvesek, tabla
Zadetki iskanja
- intelligēnza f
1. inteligenca, razumnost, zmožnost umevanja:
quoziente di intelligenza inteligenčni kvocient
2. inteligentnost, bistroumnost
3. um, duh:
la più grande intelligenza della nostra nazione največji um našega naroda
4. knjižno razumevanje, dojemanje
5. dogovor, sporazum:
d'intelligenza po dogovoru, sporazumno
avere intelligenza con qcn. biti v dogovoru s kom - intēnto1 agg. zavzet, zaposlen, zatopljen:
essere intento allo studio, al lavoro biti zatopljen v študij; biti zaposlen z delom - interessante agg. zanimiv, interesanten:
libro interessante zanimiva knjiga
essere in stato interessante pog. biti noseča - intesa f
1. sporazum; dogovor:
essere d'intesa biti sporazumen
stare sull'intesa oprezati
2. polit. zveza, antanta
3. sodelovanje:
agire d'intesa con qcn. delovati skupaj, v dogovoru, v sodelovanju s kom - invērno m zima:
inverno rigido, mite huda, mila zima
essere nel cuore dell'inverno biti sredi zime
quartiere d'inverno hist. zimovališče - invidia f
1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
rodersi d'invidia žreti se od zavisti
2. zavist; ljubosumnost:
essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden - io
A) pron. jaz:
te lo insegno io! ti bom že jaz pokazal!
io sottoscritto pisarn. spodaj podpisani
io ricco? jaz naj bi bil bogat?
B) m invar.
1. jaz:
essere pieno del proprio io biti poln samega sebe
2. psihol. ego - ipotēca f pravo hipoteka:
avere il cervello in ipoteca pren. biti brez pameti, nerazsoden
mettere una seria ipoteca su qcs. pren. resno računati na kaj - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - iz prep.
1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania
2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità
3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile
4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno
5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo
6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù
7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica
8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta
9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.
10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno - izčŕpanost (-i) f esaurimento; pren. šport. cotta, bambola:
biti izčrpan avere la bambola, andare in bambola - izdihljáj (-a) m knjiž. (izdih) respiro:
biti v zadnjih izdihljajih stare esalando l'ultimo respiro - izglèd (-éda) m
1. pog. (zunanja podoba, videz) aspetto, apparenza:
zunanji izgled aspetto esteriore
na izgled all'apparenza, apparentemente
2. izgledi publ. (možnost, upanje) chance; probabilità, possibilità (di successo):
biti brez izgledov non avere chance - izročèn (-êna -o) adj. assegnato, affidato; consegnato:
pren. biti izročen na milost in nemilost essere, trovarsi alla mercè (di) - izučèn (-êna -o) adj. qualificato; provetto:
izučen mizar falegname qualificato
za noben poklic ne biti izučen essere senz'arte né parte - ízven prep. fuori (di):
stanuje izven mesta abita fuori città
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
biti izven dvoma essere fuori dubbio, indubbio
jur. postaviti koga izven zakona dichiarare uno fuori legge - jájce (-a) n
1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche
2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere
3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego