Franja

Zadetki iskanja

  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tólst (-a -o) adj.

    1. grasso, pingue; adiposo:
    tolst kot prašič grasso come un maiale

    2. (masten) grasso:
    tolste jedi cibi grassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. tolsta denarnica portafoglio ben fornito
    etn. tolsti četrtek giovedì grasso
    bot. tolsti koren mandragola (Mandraghola offocinarum)
    zool. tolsta plavut pinna adiposa
  • tomba f

    1. grob, grobnica:
    tomba di famiglia družinski grob, grobnica
    dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
    silenzio di tomba tiho kot v grobu
    avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
    essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

    2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • tòp1 (tôpa -o) adj.

    1. smussato, smusso

    2. non appuntito

    3. ekst. sordo:
    topa bolečina un dolore sordo

    4. sordo, insensibile

    5. vuoto; inespressivo

    6. knjiž. (neumen, omejen) ottuso, balordo; tardo

    7. mat. ottuso:
    topi kot angolo ottuso
  • tōpo m

    1. zool. miš:
    topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
    topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
    topo delle case domača miš (Mus musculus)
    topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
    topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
    topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
    topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
    topo di biblioteca pren. knjižni molj
    bagnato come un topo moker kot miš
    denti di topo mišji zobje, zobki
    muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

    2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
    PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • tōro1 m

    1. zool. bik

    2. pren.
    essere un toro pog. biti močen kot bik
    prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
    sbuffare come un toro besno sopihati
    tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

    3. astr.
    Toro Bik

    4. ekon. bik, hausse

    5. šport
    Toro Torino nogometno moštvo Torino
  • torsolo m peščišče; ogrizek:
    non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
    non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba
  • tōssico

    A) agg. (m pl. -ci) strupen, toksičen

    B) m (pl. -ci)

    1. strup (tudi pren.):
    amaro come il tossico grenek kot žolč

    2. neužitna jed

    3. m (f -ca; m pl. -ci) žarg. drogiranec, drogiranka; narkoman, narkomanka
  • trattare

    A) v. tr. (pres. tratto)

    1. obravnavati:
    trattare questioni attuali obravnavati aktualne probleme
    trattare la pace pogajati se o miru

    2. ravnati s, z; gostiti; postreči komu:
    trattare con affabilità ravnati ljubeznivo
    trattare dall'alto in basso obravnavati zviška
    trattare bene, male lepo, grdo ravnati
    trattare coi guanti ravnati obzirno, delati v rokavicah

    3. skleniti, sklepati:
    trattare un affare skleniti posel

    4. tehn. obdelati

    5. med. zdraviti

    B) v. intr.

    1.
    trattare di razpravljati o:
    di che si tratta? za kaj gre? kaj se je zgodilo?

    2. občevati, imeti opravka

    C) ➞ trattarsi v. rifl. (pres. mi tratto) skrbeti za; živeti:
    trattarsi da principe živeti kot grof
  • tráva (-e) f

    1. erba:
    spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
    grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
    pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
    popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
    gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
    naročje trave un fascio d'erba
    angleška trava erba inglese
    gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
    pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
    ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
    evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
    žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
    slišati travo rasti sentir crescere l'erba

    2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
    klasasta trava spigata
    latasta trava poa (Poa)
    volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
    morska trava zostera (Zostera marina)
    pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
    trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
    PREGOVORI:
    trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • treníti (trénem) perf. battere le ciglia; battere rapidamente:
    ne treniti z očesom non batter ciglio
    kot bi trenil in un batter d'occhio
  • trèsk (tréska)

    A) m

    1. fragore, scoppio

    2. fulmine:
    hiter kot tresk rapido come il fulmine

    3. botto, esplosione

    B) trèsk inter. trac, patatrac, patapum
  • trésti (trésem)

    A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
    tresti drevo scuotere l'albero
    tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
    pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
    trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre

    B) trésti se (trésem se) imperf. refl.

    1. tremare; vibrare:
    tresti se od mraza tremare dal freddo
    tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
    tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna

    2. tresti se pred tremare, aver paura di:
    tresti se pred kaznijo aver paura del castigo

    3. vibrare (di voce, suono):
    igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
    pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto
  • tréti (trèm)

    A) imperf.

    1. schiacciare, tritare:
    treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
    treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

    2. strofinare, sfregare:
    treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

    3.
    treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
    treti lan scotolare il lino

    4. pren. gravare, soffocare, assillare:
    tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
    tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
    treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
    znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

    B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

    1. aderire (stretto)

    2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
    ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
    (s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

    C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
    treti si glavo preoccuparsi
  • tretírati (-am) imperf.

    1. trattare:
    tretirati človeka kot blago trattare gli uomini come merci

    2. ekst. trattare, rappresentare
  • trina f obrt klekljana čipka:
    trina di punto kvačkana čipka
    parere, sembrare una trina biti tak kot čipka (natačno izdelan, eleganten)