Franja

Zadetki iskanja

  • fuggire

    A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
    fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
    fuggire all'impazzata bežati kot nor
    fuggire di galera uiti iz zapora
    fuggire di casa pobegniti z doma
    a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
    come fuggono gli anni kako leta bežijo

    B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
    fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
    fuggire la fatica izmikati se naporom
  • fulminare

    A) v. tr. (pres. fulmino)

    1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
    fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
    Iddio mi fulmini! naj me strela!

    2. ubiti (z elektriko, strelom):
    la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
    fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
    fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

    B) v. intr. impers. bliskati se:
    tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
    regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
    la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče
  • funzione f

    1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
    funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
    funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
    fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
    fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
    il facente funzione vršilec dolžnosti

    2. mat. funkcija

    3.
    in funzione di odvisno od:
    l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

    4. pren. vloga, naloga, namen:
    sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

    5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
    le funzioni domenicali nedeljski obredi

    6. pog. opravilo, opravek:
    una funzione noiosa dolgočasno opravilo
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • furia f

    1. bes, jeza:
    andare su tutte le furie pobesneti

    2. sila, silovitost, naval:
    la furia della passione sila, naval strasti
    furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
    a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
    a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
    a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

    3. furija, razburljiv človek:
    mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

    4. pren. furija, naglica:
    aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
    in fretta e furia na vrat na nos
    lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno
  • furioso

    A) agg.

    1. besen:
    è furioso contro di noi besen je na nas
    la tua reazione l'ha reso furioso tvoja reakcija ga je razbesnela

    2. buren, razburkan, silovit, divji:
    mare furioso razburkano morje
    opposizione furiosa divje upiranje

    3. nagel, na hitro opravljen:
    un lavoro furioso naglo opravljeno delo

    B) m psihiatr. pacient v agitiranem stanju:
    reparto furiosi zaprti oddelek
  • fuscēllo m trska, suha vejica:
    essere magro come un fuscello biti suh kot trska
    d'ogni fuscello fare una trave delati iz muhe slona
    PREGOVORI: notare il fuscello nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio preg. videti iver v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne
  • futuro

    A) agg. prihodnji, bodoč:
    gli avvenimenti futuri prihodnji dogodki
    vita futura relig. posmrtno življenje
    la futura sposa nevesta

    B) m

    1. prihodnost, bodočnost:
    il futuro è sulle ginocchia di Giove pren. prihodnost je v božjih rokah

    2. ženin

    3. jezik prihodnjik, futur

    4. (zlasti v pl.) zanamci, bodoči rodovi:
    come ci giudicheranno i futuri? kako nas bodo sodili zanamci?
  • galantuōmo

    A) m (pl. -mini) poštenjak, gentleman:
    è un vero galantuomo pravi poštenjak je
    parola di galantuomo častna beseda

    B) agg. pošten, pravičen:
    il tempo è galantuomo čas je najboljši sodnik
  • gallo1

    A) m

    1. zool. petelin (Gallus gallus):
    gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

    2.
    al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
    fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
    essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
    è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

    B) agg. invar.
    peso gallo šport bantam kategorija (boks)
  • galoppata f

    1. galopiranje, dirjanje; dir

    2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
    giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

    3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
    il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo
  • garantito

    A) agg. zajamčen, garantiran:
    stoffa di lana garantita blago iz prave volne
    l'auto è garantita per tre anni avto ima triletno garancijo

    B) avv. gotovo, zanesljivo:
    garantito, me la pagherai! to mi boš brez skrbi plačal!
  • garnitúra (-e) f

    1. insieme, completo, parure; servizio:
    garnitura spodnjega perila parure di biancheria
    volnena garnitura completo di lana
    garnitura jedilnega pribora servizio di posate
    šahovska garnitura scacchi

    2. žel. convoglio ferroviario

    3. publ. (skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo) gruppo:
    vojaške in politične garniture gruppi militari e politici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tisk. črkovna garnitura completo di caratteri
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • gazzetta f časopis, list, glasilo, časnik:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list
    andare sulla gazzetta pren. biti predmet radovednosti, opravljanja
    cose da gazzetta pren. kar vzbuja živo zanimanje
    quella ragazza è una vera gazzetta pren. dekle je huda klepetulja, tračarica
  • gelare

    A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
    la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

    B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
    il lago è gelato jezero je zamrznjeno
    mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
    questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
    sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri
  • geloso agg.

    1. ljubosumen:
    guardare con occhi gelosi ljubosumno gledati

    2. nevoščljiv, zavisten:
    è geloso di tutti i suoi colleghi vsem kolegom je nevoščljiv

    3. ki mora biti skrbno varovan:
    un geloso segreto skrivnost, ki jo je treba skrbno varovati