reákcija (-e) f
1. reazione; pren. contraccolpo:
niso pričakovali tako ostrih reakcij non si attendevano reazioni così aspre
fiziol. obrambna reakcija telesa reazione difensiva dell'organismo
2. (nazadnjaštvo, mračnjaštvo) conservatorismo, oscurantismo; i reazionari, la reazione
3. kem. reazione:
reakcija lakmusa reazione del tornasole
kisla reakcija reazione acida
bazična reakcija reazione basica, alcalina
4. fiz. reazione:
jedrska reakcija reazione nucleare
verižna reakcija reazione a catena (tudi ekst.)
zakon akcije in reakcije legge di/dell'azione e di/della reazione
med. alergična reakcija reazione antigene, anticorpo
imunska reakcija reazione immunitaria; voj. contrassalto, contromanovra
Zadetki iskanja
- relazione f
1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva
2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon
3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati - ríniti (-em)
A) imperf.
1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi
2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.
3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande
4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo
5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città
6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.
B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada - salico agg. (m pl. -ci) sališki:
legge salica pravo sališki zakon - sēttimo
A) agg. sedmi:
settimo grado alpin. sedma stopnja
il settimo sacramento relig. sedmi zakrament, zakon
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
B) m sedmina - speciale agg.
1. poseben:
in modo speciale posebno
2. pravo poseben:
giudice speciale posebni sodnik
legge speciale posebni zakon
3. izbran - sréčen (-čna -o) adj.
1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici
2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace
3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella
4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento
5.
srečen konec lieto fine, happy end - stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.
1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole
2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso
3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte
4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi
5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano
6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte - stralcio
A) m (pl. -ci)
1. odpis, črtanje, brisanje
2. izbor, izbira
3. trgov. razprodaja:
vendere a stralcio razprodati, razprodajati
B) agg. invar.
legge stralcio začasni zakon
ufficio stralcio trgov. likvidacijska, stečajna uprava - stróg (-a -o) adj.
1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo
2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto
3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura
4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano
5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica
6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero
7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini - škíliti (-im) imperf.
1. essere guercio, strabico
2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi
3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze
4. cercare di appropriarsi; usurpare
5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene - temere
A) v. tr. (pres. tēmo)
1. bati se, plašiti se (tudi ekst.)
2.
non temere drzniti si; ne meniti se, ne ozirati se:
non temere le chiacchiere ne meniti se za opravljanje
3. častiti, spoštovati:
temere la legge spoštovati zakon
4. biti občutljiv za:
certe piante temono la luce nekatere rastline so občutljive za svetlobo
B) v. intr.
1. biti v skrbeh, skrbeti:
temere per la salute di qcn. biti v skrbeh za zdravje nekoga
2. sumničiti, ne zaupati:
temere di tutto e di tutti sumničiti vse in vsakogar
3. bati se:
temo del buon esito dell'esame bojim se, da sem pri izpitu padel - tísk (-a) m
1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa
2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica - uskladíti (-ím) | usklajeváti (-újem) perf., imperf. coordinare, conformare, armonizzare; allineare; conciliare, intonare:
uskladiti zakon z ustavo conformare la legge alla costituzione
uskladiti cene allineare i prezzi
uskladiti barve intonare i colori - ustanóva (-e) f
1. ente; istituto, istituzione; organismo:
pravna ustanova ente morale
poldržavna ustanova ente parastatale
dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova istituzione di beneficenza; ente economico, culturale, scientifico
šolska ustanova istituto d'istruzione
2. jur. istituto:
družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi la famiglia e la legge sono due importanti istituti societari - uveljáviti (-im) | uveljávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. affermare; imporre, far valere:
uveljaviti svoje mnenje imporre la propria opinione
2. esercitare, usare, applicare:
uveljaviti svoje pravice esercitare, usare i propri diritti
uveljavljati zakon applicare una legge
B) uveljáviti se (-im se) | uveljávljati se (-am se) perf., imperf. refl. affermarsi:
uveljaviti se politično, znanstveno affermarsi in campo politico, nella ricerca scientifica, come scienziato - valore m
1. veljava, vrednost
2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet
3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost
4.
valori pl. dragocenosti; dragulji
5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir
6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven
7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote
8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti
9. glasba trajanje, vrednost
10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji
11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen
12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času
13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji - varare
A) v. tr. (pres. varo)
1. navt. splaviti (ladjo)
2. pren. predstaviti, predstavljati občinstvu (gledališko delo)
varare una legge sprejeti, izglasovati zakon
3. pren. šport določiti, določati postavo (moštva)
B) ➞ vararsi v. rifl. (pres. mi varo) (arenarsi) nasesti