Franja

Zadetki iskanja

  • quarta f

    1. šol. četrti razred

    2. avto četrta hitrost:
    ingranare la quarta dati v četrto hitrost
    partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti
  • rimettere*

    A) v. tr. (pres. rimetto)

    1. nazaj dati:
    rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
    rimettere insieme ponovno sestaviti
    rimettere in libertà spustiti na prostost
    rimettere mano ponovno začeti
    rimettere in ordine ponovno spraviti v red
    rimettere l'orologio naravnati uro
    rimettere piede vrniti se
    rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
    rimettere a posto spet popraviti, urediti
    rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
    rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

    2. ponovno pognati, poganjati:
    rimettere le radici ponovno pognati korenine

    3. vrniti, vračati

    4. prepustiti, prepuščati

    5. oprostiti, oproščati:
    rimettere il debito oprostiti dolg

    6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    rimettere la pelle izgubiti življenje
    rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

    7. zavihati, zavihovati

    8. odložiti, odlagati

    9. poslati (denar, pošto):
    rimettere un assegno poslati ček

    10. izbruhati

    B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

    1. ponovno lotiti, lotevati se:
    rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

    2. opomoči si; okrevati:
    rimettersi in carne zrediti se
    rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
    il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

    3. prepustiti, prepuščati odločitev

    4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • sciōpero m stavka, štrajk:
    sciopero bianco sedeči štrajk
    sciopero della fame gladovna stavka
    sciopero generale splošna stavka
    sciopero selvaggio divji štrajk
    sciopero a singhiozzo stavka s prekinitvami
    sciopero di solidarietà solidarnostna stavka
    mettersi in sciopero začeti stavko, stavkati
  • seduta f

    1. sedenje

    2. seja; zasedanje:
    seduta comune del Parlamento skupna seja obeh domov parlamenta
    seduta plenaria plenarna seja
    seduta stante ekst. na mestu, takoj
    aprire, chiudere la seduta odpreti, začeti, končati sejo

    3. umet. poziranje, sedenje; med. obisk
  • segnare

    A) v. tr. (pres. segno)

    1. označiti, označevati; zaznamovati:
    segnare le carte da gioco označiti igralne karte
    segnare i cavalli zaznamovati konje
    segnare gli errori označiti napake
    segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    segnare la strada trasirati cesto

    2. ekst. zapisati; zabeležiti:
    segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit

    3. pokazati:
    segnare dito s prstom kazati (na)
    il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
    l'orologio segna le sei na uri kaže šest

    4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti

    5. oprasniti, opraskati

    6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)

    B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
    segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan
  • stávka (-e) f

    1. sciopero, agitazione:
    začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
    razglasiti stavko proclamare lo sciopero
    divja stavka sciopero selvaggio
    gladovna stavka sciopero della fame
    bela stavka sciopero bianco
    solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
    splošna stavka sciopero generale

    2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni
  • studio m (pl. -di)

    1. učenje; študij, študiranje:
    borsa di studio štipendija
    lo studio delle lingue učenje jezikov
    uomo di studio učenjak

    2. študij (predmet preučevanja):
    studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

    3.
    studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
    cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
    fare i propri studi šolati se

    4.
    studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
    provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
    provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

    5. raziskava; študija, monografija:
    un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

    6. glasba etuda

    7. načrt, projekt; priprava:
    essere allo studio preučevati se:
    il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

    8. umet. študija

    9. knjižno skrb, prizadevnost:
    a sommo studio namerno, zanalašč
    fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

    10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
    studio fotografico fotografski atelje
    studio di pittore slikarski atelje

    11. film filmski studio

    12. hist. univerza, vseučilišče
  • telaio m (pl. -ai)

    1. ogrodje; okvir:
    telaio di finestra okenski okvir
    telaio del letto posteljnjak

    2. tekstil statve:
    telaio a mano, meccanico ročne, mehanične statve
    telaio da ricamo okvir za vezenje
    telaio per canapa, cotone, lino, lana, seta konopljene, bombažne, lanarske, volnarske, svilarske statve
    mettere qcs. sul telaio pren. začeti kaj

    3. tehn. nosilno ogrodje

    4. avto šasija

    5. kolesarski okvir
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • uniforme

    A) agg.

    1. enoten, istoličen; uniformen

    2. enakomeren:
    moto uniforme enakomerno gibanje

    3. mat. homogen:
    funzione uniforme homogena funkcija

    4. pren. enoličen:
    vita uniforme enolično življenje

    B) f

    1. voj. uniforma; delovna obleka:
    alta, grande uniforme paradna uniforma
    uniforme da combattimento bojna obleka
    uniforme di fatica delovna obleka
    indossare l'uniforme pren. obleči uniformo, stopiti v vojsko, začeti vojaško kariero

    2. ekst. uniforma
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • vnóvič adv. (spet, znova) di nuovo, nuovamente, ancora; ri-, re-:
    vnovič začeti ricominciare
    vnovič se poročiti risposarsi
    vnovič bolan malato recidivo
    vnovič obtožen imputato recidivo
  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • zídati (-am) imperf.

    1. costruire, edificare, fabbricare:
    zidati temelje gettare le fondamenta
    zidati hišo costruire la casa

    2. pren. costruire:
    zidati filozofski sistem costruire un sistema filosofico

    3. pren. edificare, fondare:
    zidati družbo na demokratičnih temeljih edificare la società su basi democratiche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. začeti zidati hišo pri strehi cominciare la casa dal tetto
    pren. zidati si gradove v oblake costruire castelli in aria
    pren. zidati na skalo costruire sulla roccia