Franja

Zadetki iskanja

  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • deciso agg. odločen, energičen:
    un tipo deciso odločen možak
    essere deciso a tutto biti pripravljen na vse
  • déklica (-e) f

    1. ragazza, fanciulla; bambina; giovinetta:
    pren. deklica za vse ragazza tuttofare; (o moškem) factotum

    2. mitol.
    morska deklica sirena
    etn. ajdovska deklica gigantessa
  • demonio m (pl. -ni)

    1. relig. hudič, hudobec:
    le arti del demonio hudičeve skušnjave
    avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
    essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
    il demonio della passione demon strasti

    2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
    gridare come un demonio kričati kot obseden
    diventare un demonio pobesneti
    fare il demonio delati, zganjati hudiča

    3. pren. hudiček, neugnan otrok

    4. pren. neutruden, sposoben človek:
    un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • diritto1

    A) agg.

    1. raven:
    strada diritta ravna cesta

    2. pokončen:
    alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

    3. desni (del telesa):
    lato diritto desna stran

    4. pravi; pošten, dober:
    la diritta via prava pot

    B) avv.

    1. nasproti

    2. naravnost (tudi pren.):
    andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

    C) m

    1. lice, prava, prednja stran:
    il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
    prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
    per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

    2. tekstil prednja stran

    3. šport direktni udarec (pri tenisu)
  • disagio m (pl. -gi)

    1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
    sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

    2. pren. zadrega, neugodje:
    trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi
  • disporre*

    A) v. tr. (pres. dispongo)

    1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

    2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
    disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

    3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

    B) v. intr.

    1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

    2. imeti, razpolagati:
    disporre di molto denaro imeti veliko denarja

    3. (essere dotato) imeti:
    l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

    C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

    1. postaviti, postavljati se:
    i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

    2.
    disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj
  • dissanguare

    A) v. tr. (pres. dissanguo)

    1. pustiti, puščati kri

    2. pren. izčrpati, izžeti:
    l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

    B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

    1. izkrvaveti

    2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
    si dissangua per il figlio vse bi dal za sina
  • distanziare v. tr. (pres. distanzio)

    1. razmakniti, razmikati

    2. šport imeti, pridobiti si prednost; pustiti, puščati za seboj:
    distanziare gli inseguitori pustiti zasledovalce za seboj

    3. pren. prekositi, prekašati:
    distanziare tutti i concorrenti prekositi vse tekmece

    4. distancirati
  • dláka (-e) f

    1. anat. pelo:
    puliti si dlake strapparsi i peli

    2. (živalska dlaka) pelo, peli:
    naježiti dlako arricciare il pelo
    odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

    3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
    molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
    iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
    pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
    pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
  • do2 prep.

    1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
    voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
    v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
    pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

    2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
    bedeti do jutra vegliare fino al mattino
    ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

    3. (za izražanje količine) fino a, a:
    zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

    4. od ... do da... a:
    vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
    odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

    5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
    do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
    odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

    6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
    dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
    imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
    imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
    biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vse do črke tako non è proprio così
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
    pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
    sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dólžen | dolžán (-žna -o) adj.

    1. (neporavnan, neplačan) dovuto, debito (tudi ekst.):
    vrniti dolžno vsoto restituire la somma dovuta

    2. (ki ima dolg) indebitato, debitore:
    dolžen biti kaj essere debitore di
    biti na vse strani dolžen essere indebitato dappertutto
    koliko sem dolžen? quanto devo?

    3. (obvezen, predpisan) dovuto, obbligatorio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. dolžni (nujni)
    delež legittima
    jur. dolžno pismo (zadolžnica) lettera di credito
  • domísliti (-im) | domíšljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. considerare a fondo; giungere a conclusione

    2. (opozoriti) ricordare (a qcn.)

    B) domísliti se (-im se) | domíšljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ricordarsi

    2. venire in mente

    C) domíšljati si (-am si) imperf. refl.

    1. presumere (di se), darsi arie, pretendere, credere, piccarsi:
    domišlja si, da vse ve crede di saper tutto
    zaradi svojih uspehov si fant preveč domišlja al ragazzo i successi hanno dato alla testa, hanno montato la testa

    2. immaginarsi, mettersi in testa
  • donde

    A) avv.

    1. odkod

    2. odkoder; koder

    3. odkoder, iz česar (vzročno); čemu?:
    donde consegue iz česar sledi
    avere donde, averne ben donde imeti vse razloge za kaj

    B) cong. torej
  • drèk (drêka) m vulg.

    1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci

    2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo

    3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
    biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo

    4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
    me pa res drek briga non mi importa un fico secco
    (za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
    (za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse en drek fa lo stesso
    biti za en drek non valere un fico secco
    pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla
  • dritta f

    1. desna stran; navt. desni bok (ladje):
    tenersi a dritta držati se desne
    a dritta e a manca na vse strani

    2. zaupno sporočilo:
    dare la dritta a qcn. komu kaj zaupno prišepniti
  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro